Rohani je pismo s podrobnostmi načrta zmanjševanja obvez naslovil na predsednike in premierje omenjenih petih držav, prav tako pa na njihove zunanje ministre in veleposlanike. V pismu je zapisal, da je Iran pri izvajanju sporazuma pokazal zelo veliko potrpljenja, a ker nasprotna stran ni spoštovala svojih obvez, namerava postopoma zmanjšati svoje. Tako bo oživil nekatere dejavnosti, ki so bile v okviru sporazuma ustavljene.

Sorodna novica ZDA z letalonosilko "svarijo" Iran, s katerim pa si "ne želijo vojne"

Opuščanje obvez kot odgovor na pritisk ZDA
Kot so pojasnili v Teheranu, se prva stopnja zmanjšanja začenja ta teden, naslednja pa naj bi sledila v naslednjih dveh mesecih. Po besedah zunanjega ministra Irana Mohamada Džavada Zarifa so v Teheranu takšno odločitev sprejeli zaradi vse hujših ameriških pritiskov na Iran in nezmožnost drugih držav, da se uprejo pritiskom ZDA. Poudaril je, da Iran iz sporazuma ne bo izstopil.

Rohani: Namen ultimata rešiti jedrski sporazum
Iranski predsednik Rohani pa je dodal, da je namen ultimata rešiti jedrski sporazum pred ameriškim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Ob tem je bil kritičen do evropskih držav, češ da ZDA vidijo kot svetovnega "šerifa", kar pa jih odvrača od tega, da bi sprejemale odločitve v svojem interesu. Če se bo to nadaljevalo, bo Iran prekinil sodelovanje z evropskimi državami na področjih boja proti trgovini z mamili in migracij, je zagrozil.

Iran ne bo več omejeval rezerv težke vode in obogatenega urana
Vrhovni svet iranske nacionalne varnosti je pozneje pojasnil, da ne bodo več spoštovali omejitev glede shranjevanja težke vode in obogatenega urana, kot so to počeli v skladu s sporazumom. Trenutno so zaloge težke vode omejene na 130 ton, zaloge obogatenega urana pa na 300 kilogramov. Ta ukrep je nujen za zagotovitev pravic in ponovno vzpostavitev ravnovesja po ameriškem izstopu, so pojasnili.

60 dni časa, da peterica držav začne izvajati svoje zaveze
Ob tem so petim državam, ki še spoštujejo sporazum, dali 60 dni časa, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.

Uran lahko bogatijo le do 3,67 odstotka, za jedrsko orožje potreben 90-odstoten
Če tega ne bodo storile v določenem roku, bi lahko nehali spoštovati še druge omejitve. "V prihodnji fazi bo Iran prenehal spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogatijo uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak," so dodali na vrhovnem svetu iranske nacionalne varnosti. Glede na sporazum lahko obogatijo uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran.

ZDA pred enim letom izstopile iz sporazuma in obnovile sankcije

Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih določil sporazuma. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz sporazuma. Administracija predsednika Trumpa je sporazum označila za slab in je obnovila sankcije oziroma jih je celo razširila. Obenem je pozvala države, naj ne kupujejo iranske nafte, sicer bo sankcije uvedla tudi zanje. Naftna industrija je glavni vir dohodka za Iran. Obenem je Washington za teroristično organizacijo razglasil iransko revolucionarno gardo.

Napetosti so se začele torej povečevati leto po ameriškem izstopu iz dogovora. Teheran je dogovor še naprej spoštoval, a evropske države, podpisnice dogovora, ki so zaveznice Washingtona, a so umiku ZDA močno nasprotovale, kljub poskusom niso našle načina, kako bi ublažile gospodarski učinek ameriške poteze in tako zagotovile, da bi se Iran do popolnosti držal dogovora.

Pariz, London in Berlin pozivajo Iran, naj izvaja obveznosti
Če se bo Iran odpovedal obveznostim sporazuma, bi se lahko sankcije obnovile, pravi Pariz. Odvisno je, kakšni bodo koraki. Francija je sicer sporočila Teheranu, da je pripravljena še naprej izvajati sporazum in da želi, da se ga še naprej drži tudi Iran. Velika Britanija je izrazila zaskrbljenost in pozvala Iran, naj izvaja obveznosti iz sporazuma. Nemčija se prav tako zavzema za ohranitev sporazuma. "Mi kot Evropejci, kot Nemci bomo odigrali svojo vlogo in tudi od Irana pričakujemo izpolnjevanje v celoti," je povedal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert.

Rusija: Ni alternative za sporazum

V Kremlju pa so medtem poudarili, da je ruski predsednik Vladimir Putin svaril, da "bodo nepremišljene in arbitrarne odločitve, ki predstavljajo nespameten pritisk na Iran, vodile v neprijetne ukrepe, ki smo jim priča danes". Nepremišljene so bile po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova odločitve ZDA o ponovni uvedbi sankcij proti Iranu. Dodal je, da Putin ostaja zavezan sporazumu in da trenutno ni alternativ zanj. Rusija bo sodelovala z evropskimi državami, da bi ohranili sporazum, je poudaril. Povedal je še, da je še prezgodaj govoriti o sankcijah.

Kitajska pa je vse strani pozvala k ohranitvi sporazuma. "Ohranitev in izvajanje sporazuma je odgovornost vseh strani. Vse strani pozivamo k zadržanosti, okrepitvi dialoga in izogibanju napetostim," je povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Šuang.

Netanjahu: Iranu ne bomo dovolili, da bi proizvedel jedrsko orožje
Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je v odzivu na potezo Teherana zatrdil, da Iranu ne bo dovolil, da bi proizvedel jedrsko orožje. "Davi sem na poti slišal, da namerava Iran nadaljevati svoj jedrski program," je Netanjahu dejal na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve vojn. "Iranu ne bomo dovolili, da bi pridobil jedrsko orožje," je dodal.

Julija 2015 sporazum med Iranom in šesterico držav
Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim privolil v omejitve svojega jedrskega programa in v strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. Po dogovoru, ki so ga z Iranom sklenile ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Rusija, Kitajska in Evropska unija, je mednarodna skupnost odpravila gospodarske ukrepe proti Iranu.

Pompeo: Videli bomo, kaj bo Iran storil, nato pa sprejeli dobre odločitve
Ameriški državni sekretar oziroma zunanji minister Mike Pompeo je v odzivu na napoved Irana med obiskom Londona dejal, da bodo ZDA počakale, kaj bo Iran dejansko storil. Iranske napovedi je označil za namerno dvoumne, "da bi svet skočil". "Bomo videli, kaj bodo storili. ZDA bodo to spremljale in potem bomo, ko bomo, sprejeli dobre odločitve," je dejal Pompeo. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo evropske države skupaj našle pot, "da Iran ne bo prišel do jedrskega orožja".

Pompeo nenapovedano obiskal Irak

Predtem je Pompeo v torek nenapovedano obiskal Irak, kjer je zatrdil, da ZDA ne želijo, da bi se kdo vmešaval v Irak kot suvereno in neodvisno državo, poroča BBC. Obisk je utemeljil s "stopnjevanjem dejavnosti iranskih sil". "Vsi ste videli, da Iran povečuje svojo dejavnost. Hotel sem priti v Bagdad in sporočiti vodstvu države, da smo pripravljeni še naprej zagotavljati suverenost in neodvisnost Iraka," je dejal Pompeo, ki se je srečal z iraškim predsednikom Barhamom Salehom in premierjem Adelom Abdulom Mahdijem, hkrati je pozval Iračane, naj zaščitijo ameriške čete v svoji državi. V Iraku je nameščenih več kot 5.000 ameriških vojakov.

Šiitski Iran je sicer zaveznik večinsko šiitskega Iraka in je pomagal Bagdadu v boju proti skrajnežem Islamske države. Pompeo, za katerega je to drugi obisk v Iraku letos, je z iraškimi predstavniki po lastnih navedbah v torek govoril tudi o vplivu Irana na šiitske milice v državi. Pozval je iraško vlado, naj zaradi lastne varnosti vse te sile spravi pod nadzor.