"Zelo se veselim, da lahko spet potujem," je novinarjem pred odhodom dejal papež. Dodal je, da je obisk obveza do države, ki že vrsto let trpi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

To je prvi obisk kakega papeža v Iraku in hkrati prvi obisk v tujini od začetka pandemije covida-19 za sedanjega poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Frančišek naj bi se sešel z iraškim premierjem Mustafo Al Kasimijem in predsednikom države Barhamom Salihom. Predvideno je tudi srečanje s predstavniki civilne družbe in lokalne Cerkve.

V svojem prvem javnem nagovoru v Iraku je pozval h končanju nasilja, ekstremizma, ločevanja in nestrpnosti v državi.

Kristjani v Iraku preganjani

Frančiška so ob prihodu na zgodovinski obisk Iraka na bagdadskem letališču pozdravili iraški premier Mustafa Al Kadimi ter različne folklorne in plesne skupine. Nato je sledilo srečanje z iraškim predsednikom Barhamom Salihom, ki je leta 2019 papeža tudi uradno povabil na obisk, ter drugimi vladnimi in verskimi predstavniki.

Poglavar 1,3 milijarde kristjanov po svetu je v govoru v predsedniški palači izpostavil globoke korenine krščanstva v Iraku. "Starodavna prisotnost kristjanov v tej deželi in njihov prispevek k življenju naroda predstavljata bogato dediščino, s katero želijo še naprej služiti vsem," je dejal.

Iraške uradnike je sveti oče pozval, naj se borijo proti korupciji, zlorabi oblasti in nespoštovanju zakonov v državi. Papež, ki velja za vidnega zagovornika medverskega dialoga, se je spomnil tudi na druge ogrožene manjšine v Iraku. "Tu, med toliko trpečimi, se moje misli obračajo na jezide, nedolžne žrtve nesmiselnih in surovih grozodejstev," je dejal.

Kristjani v Iraku, ki je pretežno muslimanski, so že dalj časa preganjani, številčno se je njihova skupnost v zadnjih desetletjih zelo skrčila. Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000.

Leta vojn in verskih napadov so številne kristjane prisilila, da so zapustili svoje domove v Iraku in na Bližnjem vzhodu, kar je obžalovanja vredno, je dejal predsednik Salih. Dodal je, da bi imelo nadaljnje odseljevanje kristjanov pogubne posledice za pluralizem in strpnost.

Ob tem je iraški predsednik presodil, da bi bila njihova vrnitev potrebna za zagotavljanje raznolikosti v regiji. Hkrati je priznal, da so potrebna "močna prizadevanja za gospodarski razvoj in zagotovitev varnosti", da bi jih pritegnili nazaj.

Salih se je papežu tudi zahvalil za obisk Iraka v izjemnih okoliščinah, ki jih svet preživlja zaradi pandemije, pri tem pa ni omenil napetih varnostnih razmer v Iraku. "Premagovanje vseh teh okoliščin podvoji vrednost vašega obiska v očeh Iračanov," je dejal.

Obisk se nadaljuje v drugih delih države

Do ponedeljka bo Frančišek obiskal različne predele Iraka. V soboto se bo sešel z najvišjim šiitskim verskim dostojanstvenikom v državi, velikim ajatolo Alijem Al Sistanijem. V nedeljo bo 84-letni papež obiskal skupnost kristjanov v Mosulu in Karakošu na severu države.

V Iraku so pred prihodom papeža poostrili varnostne ukrepe. V Bagdadu so med drugim uvedli dodatne nadzorne točke in razglasili tridnevno popolno policijsko uro.

Papež prihaja v Irak v času, ko so se razmere v državi zaradi pandemije covida-19 znova poslabšale. Ta teden so potrdili rekordno število novih okužb z novim koronavirusom. To je prvi obisk kakega papeža v Iraku in hkrati prvi obisk v tujini od začetka pandemija covida-19 za sedanjega poglavarja Rimokatoliške cerkve.