Iraška vojska je potrdila več raketnih napadov, ki niso zahtevali smrtnih žrtev. Nekaj raket tipa katjuša je priletelo na Trg praznovanja v strogo varovanem vladnem območju. Ena izmed raket naj bi padla v bližini ameriškega veleposlaništva v Iraku. V bližnji soseski Džadrija, kjer je bagdadska univerza, je bilo v raketnem napadu ranjenih pet ljudi.

Drugi raketni napad je bil izveden blizu zračnega vojaškega oporišča Balad v pokrajini Salahudin, okoli 80 kilometrov severno od Bagdada, kjer so nastanjeni tudi ameriški vojaki.

Napadi na ameriške cilje v Bagdadu so bili izvedeni po pogrebu iranskega generala Kasema Solejmanija in štirih drugih šiitskih poveljnikov, ki so jih ameriške sile ubile v petek ponoči. V procesiji se je zbralo več tisoč ljudi, ki so vzklikali "smrt Ameriki!".

Iran je po atentatu na generala enot revolucionarne garde Al Kuds obljubil maščevanje. "Američani se ne zavedajo, kakšno napako so naredili. Posledice svoje napake ne bodo videli le danes, temveč tudi v prihajajočih letih," je danes sporočil iranski predsednik Hasan Rohani.

Šiitska milica svari varnostne sile, naj se izogibajo ameriškim ciljem

Iraška šiitska milica Kataib Hezbolah je po napadih vladnim varnostnim silam v Iraku naročila, naj se izogibajo oporiščem z ameriškimi vojaki. "Varnostne sile se od nedelje zvečer ameriškim oporiščem ne smejo približati na manj kot en kilometer," je sporočila šiitska milica, a ni prevzela odgovornosti za raketne napade, poroča RT.

ZDA in Nato prekinile urjenje iraške vojske

ZDA so že predtem sporočile, da prekinjajo urjenje varnostnih sil po vsem Iraku, ter na območje poslale dodatnih 3.000 vojakov. Nemški generalpodpolkovnik Erich Pfeffer je nato sporočil, da ukaz velja za vse partnerske države, ki so vključene v operacijo Neomajna odločnost, v kateri deluje 120 nemških vojakov.

Urjenje je prekinil tudi Nato, ki ima v Iraku od oktobra lani več sto pripadnikov. "Varnost našega osebja v Iraku je najpomembnejša," je sporočil tiskovni predstavnik Nata Dylan White.

Slovenski vojaki na varnem v Erbilu

Slovenski vojaki na severu Iraka so na varnem v bazi v Erbilu, so sporočili z obrambnega ministrstva. V Iraku so nameščeni v okviru mednarodne operacije Neomajna odločnost. Ministrstvo ob tem opozarja, da v Bagdadu ni pripadnikov Slovenske vojske, kot so napačno poročali nekateri mediji.

V Iraku deluje šest slovenskih vojakov v Erbilu pod vodstvom Nemčije, v okviru mednarodne operacije pa še en častnik opravlja dolžnost v poveljstvu koalicije pri osrednjem vojaškem poveljstvu ZDA v Tampi.

ZDA: Solejmani načrtoval napade na Američane

Čez dan se je sicer v Bagdadu več tisoč ljudi zbralo na pogrebu šiitskih poveljnikov, ki so bili ubiti v ameriških napadih. Američani so napad z brezpilotnim letalnikom izvedli v petek nekaj po polnoči, češ da naj bi, po besedah predsednika Donalda Trumpa, iranski general Kasem Solejmani dejavno razvijal načrte za napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku in celotni regiji.

V soboto dopoldne se je v Bagdadu na pogrebnih slovesnostih za Solejmanijem in drugimi ubitimi v ameriškem napadu zbralo več tisoč ljudi, številni z iraškimi zastavami in zastavami šiitske milice, ki so vzklikali "smrt Ameriki!".

Pogrebna procesija se je začela na bagdadskem letališču Al Muthana, se nadaljevala v močno utrjeni Zeleni coni, kjer so tudi tuja veleposlaništva, nato pa se je procesija po ulicah Bagdada odpravila proti šiitskemu svetemu mestu Karbala in naprej v sveto mesto Nadžaf.

Nekateri žalujoči so nosili Solejmanijeve portrete in portrete iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.

Po Iranu tudi Irak razglasil tri dni žalovanja

Solejmanijevo truplo in truplo še štirih ubitih v napadu bodo še v soboto prepeljali v Iran, kjer so razglasili tri dni žalovanja. Medtem so tridnevno žalovanje razglasili tudi v Iraku, je sporočil premier Adel Abdul Mahdi. Solejmanija bodo pokopali v njegovem rojstnem kraju, poroča BBC.

Pompeo nezadovoljen nad evropskimi zavezniki

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je medtem izrazil nezadovoljstvo nad sodelovanjem evropskih zaveznic po atentatu. "Evropejci niso pomagali toliko, kot si želimo. Britanci, Francozi in Nemci morajo razumeti, da so naša dejanja rešila življenja tudi v Evropi," je vodja ameriške diplomacije za Fox News ponovil Trumpovo argumentacijo, da naj bi z atentatom preprečili vojno, ne pa sprožili.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je medtem po telefonu pogovarjal z iraškim predsednikom Barhamom Salihom in poudaril pomembnost iraške neodvisnosti.

Iraška javnost razdeljena

Petkov napad je po poročanju Reutersa razdelil iraško javnost. Medtem ko številni Solejmanija in Al Muhandisa kujejo v zvezde zaradi njune vloge pri porazu skrajne sunitske skupine Islamska država, ju na drugi strani številni obsojajo, ker sta podprla uporabo sile nad protestniki, ki so lani po vsej državi množično zahtevali konec korupcije, več delovnih mest in boljše javne storitve, kar je privedlo do odstopa premierja Abdela Mahdija. Številni v Iraku jima pripisujejo odgovornost za slabe gospodarske in socialne spremembe.

Veliko Iračanov je kritičnih do ZDA zaradi atentata na iraških tleh, ki bi lahko že tako nestabilno državo pahnil v novo vojno.

V soboto še en napad na šiitsko milico

V soboto ob enih ponoči naj bi se severno od Bagdada zgodil še en napad, katerega tarča naj bi bili pripadniki proiranske šiitske milice Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF). Njen poveljnik je bil ubit skupaj s Sulejmanijem v petkovem ameriškem napadu. Na prizorišču napada so našli dve zgoreli vozili.

Iraška državna televizija je poročala, da je bil to napad ameriških zračnih sil blizu oporišča iraških milic Tadži, v katerem je bilo ubitih šest ljudi.

V koaliciji pod ameriškim vodstvom, ki se v Iraku bojuje proti skrajni skupini Islamska država, so zanikali navedbe iraške televizije in sporočili, da niso izvedli zračnih napadov.

Pozneje je tudi iraška vojska sporočila, da v soboto ni bilo zračnih napadov v Tadžiju.

PMF je sprva sporočil, da je bil napaden konvoj medicinskega osebja, med katerim pa ni bilo nobenega visokega poveljnika, nato pa so podali izjavo, da ni bil zadet noben medicinski konvoj.

ZDA: Povračilni ukrepi bi bili izjemno slaba odločitev

Iran je Varnostnemu svetu ZN-a in generalnemu sekretarju ZN-a sporočil, da ima v skladu z mednarodnim pravom pravico do samoobrambe.

Iranski veleposlanik pri ZN-u Madžid Takht je v pismu dejal, da je bil uboj Solejmanija očiten primer državnega terorizma in kot kriminalno dejanje predstavlja velike kršitve temeljnih načel mednarodnega prava, še posebej ustanovne listine Združenih narodov.

Svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši Robert O'Brien je na petkovi novinarski konferenci dejal, da bi bil kakršen koli povračilni ukrep Irana "izjemno slaba odločitev".

ZDA nameravajo zaradi povečanih napetosti na Bližnji vzhod poslati še okoli 3.000 dodatnih vojakov. Okrepitve naj bi prišle iz 82. zračne divizije, nameščene v oporišču Fort Bragg v Severni Karolini. Iz te divizije so v regijo poslali nekaj sto svojih enot že pred atentatom, in sicer v odgovor na napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu na silvestrovo. Trump, ki pravi, da želi končati neskončne ameriške vojne na Bližnjem vzhodu, je od maja lani na Bližnji vzhod poslal skupaj 14.000 dodatnih vojakov.

Sorodna novica Iran napovedal maščevanje, ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo dodatnih 3.000 vojakov