V Turčiji in Siriji je po zadnjih podatkih v potresih umrlo skupno več kot 47.000 ljudi, od tega več kot 41.000 v Turčiji, gmotna škoda je v obeh državah ogromna. Medtem ko je bila Turčija, kjer so bili epicentri potresov, ki jim od 6. februarja sledijo tisoči popotresnih sunkov, v nesrečah huje prizadeta, pa se Sirija spopada z dejavniki, ki posledice katastrofe še potencirajo. V državi namreč že 12 let poteka bolj ali manj intenzivna vojna, nadzor nad njenim ozemljem pa je razdeljen med centralno vlado predsednika Bašarja Al Asada z mednarodnimi zavezniki, kurdske sile na severovzhodu, upornike s podporo Turčije na zdaj najbolj prizadetem severozahodu in ameriško vojsko, ki brez dovoljenja Damaska ali mednarodnega mandata nadzira številna sirska nahajališča nafte. Sirske oblasti pravijo, da je pod nadzorom ZDA kar 90 odstotkov njihove nafte.

Politična in vojaška razdeljenost države močno ovira dobavo pomoči na prizadeta območja. Do tega tedna je tako deloval le en mejni prehod med Turčijo in severozahodom Sirije, delom države, ki ni pod nadzorom vlade. Ta je vztrajala, da bi prihod pomoči na območja pod uporniki mimo njenega nadzora spodkopaval suverenost Sirije in zmanjševal njene možnosti, da povrne nadzor nad celotnim ozemljem države. Pri tem sta v Varnostnem svetu ZN-a vlado podpirali Rusija in Kitajska. Zdaj pa je Damask poleg delovanja prehoda Bab al Hava končno dovolil odprtje še dveh prehodov za dobavo humanitarne pomoči po potresu, Bab al Salama in Al Raija, in sicer za tri mesece.

Džihadistična skupina Hajat Tahrir al Šam, nekdaj znana kot Fronta al Nusra, ki nadzira pokrajino Idlib in prehod Bab al Hava, je po potresu zavračala pomoč sirske vlade, češ da ji ne želijo dopustiti, da bi izkoristila razmere in se predstavila kot tista, ki pomaga, zavrnili pa so tudi konvoj pomoči iz severovzhoda Sirije pod kurdskim nadzorom. Na posebej prizadetem severu in severozahodu Sirije živi več kot štiri milijone ljudi, že pred potresom pa jih je bilo 90 odstotkov odvisnih od humanitarne pomoči.

Niz hudih težav že pred potresom

"Potresi so za ljudi katastrofalni, kjer koli se zgodijo, a glede Sirije me je še posebej navdala groza zaradi tega, ker so bili ljudje tam že prej močno prizadeti. V državi že 12 let trajajo vojaški spopadi, ogromen del infrastrukture je bil že uničen. Ko sem slišala poročila o tem, koliko ljudi potrebuje zdravstveno pomoč, sem vedela, da te pomoči iz različnih razlogov ne bo mogoče zagotoviti," je v pogovoru za MMC svoje vtise po potresu predstavila posebna poročevalka ZN-a glede negativnih učinkov enostranskih prisilnih ukrepov na uživanje človekovih pravic, z drugimi besedami poročevalka ZN-a glede vpliva sankcij, Alena Douhan, sicer profesorica mednarodnega prava na Beloruski državni univerzi v Minsku in avtorica številnih knjig in člankov na temo mednarodnega prava, človekovih pravic in sankcij.

Z namenom, da oceni posledice sankcij v državi, je lani v oktobru in novembru obiskala Sirijo. Kot je pojasnila, se je država že pred potresom spopadala s hudimi težavami na vseh področjih. Primanjkovalo je reševalnih vozil, nekatere bolnišnice so poročale, da je uporabnih le tretjina vozil, ki jih imajo. Primanjkovalo je zdravil, težavna je bila tudi njihova dobava. Del so jih dobavljale mednarodne nevladne organizacije, del pa organizacije Združenih narodov, a to, kot opozarja Duohan, ni bilo dovolj že pred potresom, kaj šele zdaj.

Primanjkuje zdravstvene opreme. V eni od bolnišnic, kjer zdravijo rakave bolnike, so ji recimo rekli, da imajo na voljo le en star CT-skener. Podobno je z rentgenom in drugimi napravami. Primanjkuje tudi zdravnikov. Številni specialisti so odšli iz države zaradi vojne, še posebej premalo je anesteziologov, je dejala.

Velika težava je oskrba z elektriko. V večini mest po državi so imeli v času njenega obiska pred nekaj meseci elektriko le uro ali dve na dan, morda štiri, v bolnišnicah pa do 12 ur, kar ni dovolj, še posebej, ko pomoč potrebuje ogromno ljudi, kot zdaj po potresu. Bolnišnice se zato z elektriko oskrbujejo s pomočjo agregatov na gorivo, a ta oskrba ni stabilna. Ob tem goriva močno primanjkuje, to pa je nujno tudi za to, da bi reševalne službe sploh lahko prišle do območij in prebivalcev, ki jih je prizadel potres.

Oskrba z vodo je bila v Siriji problem že pred potresom, kar potrjuje izbruh kolere septembra lani, ki še traja. Zagotavljanje čiste vode je bilo že novembra velik problem, saj črpalke za črpanje vode potrebujejo elektriko. Če je ta na voljo le dve uri na dan, ni stabilne oskrbe z vodo. Na območjih, kjer je bila infrastruktura uničena, so vodo dovažali z vozili, po potresu pa je to postalo nemogoče, saj so uničene številne ceste, je še dejala posebna poročevalka.

Prizadeti vsi sektorji

Težke razmere, ki so že pred potresom vladale v državi, so v veliki meri posledica tudi sankcij, ki Sirijo hromijo že več kot desetletje. Na vprašanje, kateri sektorji so zaradi njih najbolj prizadeti, je Alena Douhan odgovorila: "Vsi. Omenite mi sektor, pa vam navedem primere. Izobraževanje, zdravstvo, življenjski standard, dostop do spleta, kmetijstvo, prehrana, prevoz, vse."

Posebna poročevalka bo septembra letos objavila celovito poročilo o posledicah sankcij na Sirijo, po lanskem obisku pa je že predstavila preliminarne ugotovitve. Med drugim je poudarila "finančno osamitev" države, saj so tarča sankcij tudi sirska centralna banka in vse ostale javne finančne institucije, zaradi česar so popolnoma blokirane transakcije za uvoz ali izvoz, vključno s hrano, zdravili, rezervnimi deli, surovinami.

Vsi prej našteti problemi so hujši ali nerešljivi ravno zaradi omejitev, ki jih povzročajo sankcije. Oskrba z elektriko je tako omejena tudi zato, ker država ne more nabaviti rezervnih delov za popravilo elektrarn in distribucijskega omrežja. Sankcije EU-ja ob tem prepovedujejo vlaganje v nove elektrarne v Siriji, ne pa tudi obnavljanja tistih, ki so bile poškodovane v potresu. Poročevalki so sogovorniki med obiskom povedali tudi, da bi lahko Sirija proizvedla več elektrike, če bi imeli dostop do naftnih in plinskih polj, ki so večinoma onkraj nadzora vlade.

Enake težave z vzdrževanjem in razvojem so tudi na področju oskrbe z vodo. Številna gospodinjstva imajo pitno vodo na voljo le uro ali dve na dan, namaka se lahko le 20 odstotkov kmetijskih površin v državi. Za delovanje črpalk za vodo je potrebno gorivo, ki pa ga primanjkuje. Ker so naftni proizvodi predmet mednarodnih sankcij, jih Sirija ne more uvažati, kar povzroča pomanjkanje goriva za ogrevanje, prevoz in industrijo.

Privid predvidenih izjem

Sankcije resda vsebujejo izjeme za določena področja, kot sta nakup hrane in zdravil ter dobava humanitarne pomoči, a zaradi več razlogov te izjeme obstajajo le na papirju. Tudi če je šlo za humanitarno pomoč, so jo morali praviloma v Sirijo dobavljati iz sosednjih držav, ne pa neposredno, je dejala posebna poročevalka ZN-a. Zaradi sankcij namreč transportna podjetja, zavarovalnice in banke nočejo oziroma ne smejo imeti opravka s Sirijo, zato prihajajo izdelki recimo v Libanon kot končno destinacijo, nato pa mora ZN organizirati njihov prevoz čez mejo. Priznane in velike humanitarne organizacije, kot so Mednarodni Rdeči križ, Rdeči polmesec in Norveški svet za begunce sicer imajo dovoljenja za dobavo pomoči, a le za omejeno količino hrane in zdravil ter zdravstvene opreme.

Vir v EU-ju je za MMC glede sankcij Unije zoper Sirijo zagotovil, da so te zasnovane na način, da ne preprečujejo dobave humanitarne pomoči. Tako po besedah vira izvoz hrane, zdravil ali medicinske opreme ni predmet sankcij EU-ja, za humanitarne namene pa je predvidenih več določenih izjem.

Zaradi sankcij proti sirskim bankam sirske nevladne organizacije niso mogle sprejemati sredstev iz tujine. Veliko težje je tudi zbiranje sredstev za sirske humanitarne organizacije, saj se ne morejo prijaviti na platformah za zbiranje sredstev s sirskimi IP-naslovi (naslov internetnega protokola oziroma številka vsake naprave, ki je povezana s svetovnim spletom) ali sirskimi telefonskimi številkami. Zato iščejo druge poti in se recimo skušajo registrirati prek nekoga drugega, da bi lahko prišle do sredstev.

Kot je dejala uslužbenka EU-ja, lahko ljudje iz Unije nakazujejo sredstva sorodnikom, prijateljem ali organizacijam v Siriji, a le pod pogojem, da teh sredstev ne prejemajo pravne in fizične osebe, ki so na črnem seznamu EU-ja. S posebnim dovoljenjem pa naj bi se lahko sredstva pošiljala tudi tem osebam, če so ta sredstva nujna za dobavo humanitarne pomoči.

EU je medtem sicer začasno omilil sankcije proti Siriji, da bi pospešil dobavo pomoči v to državo. V skladu s tem naj humanitarnim organizacijam pred dobavo zalog ali storitev sankcioniranim osebam za humanitarne namene ne bi bilo več treba zaprositi za omenjeno dovoljenje. Ukrep bo v veljavi šest mesecev, so sporočili iz Sveta EU-ja.

Prodaja je dovoljena, prejem plačila pa ni

Do določenih izdelkov je v Siriji nemogoče priti, čeprav spadajo pod izjeme. Poročevalka omenja primer nabave medicinske opreme. "Tudi zoper podjetja, ki proizvajajo medicinsko opremo, so bile izrečene kazni, ker so prodala to opremo Siriji, Iranu ali kakšni drugi državi, in zanjo iz teh držav prejela plačilo. Včasih namreč prodaja v te države ni prepovedana, recimo prodaja medicinske opreme, a številne sankcije prepovedujejo prejem denarja iz držav pod sankcijami. Po eni strani torej smeš prodajati medicinsko opremo, po drugi pa zanjo ne smeš prejeti denarja. Nobeno podjetje pa ne bo brezplačno poslalo medicinske opreme."

Medtem vir v EU-ju zatrjuje, da lahko v skladu s sankcijami Unije podjetja iz EU-ja medicinsko opremo v Sirijo prodajajo brez omejitev, razen posameznikom in pravnim osebam, ki so na črnem seznamu zaradi nasilnega zatiranja tamkajšnjega civilnega prebivalstva.

Še ena problematičnost sankcij je njihova splošnost. "Sankcije so večplastne. Uradno je njihova tarča sirska vlada, a treba je razumeti, da se vlada razume zelo široko. Tako je prepovedano nuditi kakršno koli pomoč javnemu sektorju. Vam dam primer: če izvajate izobraževanje za učitelje v šoli na področju poučevanja matematike, gre za izobraževanje javnega sektorja in predstavlja podporo vlade. Tako se interpretirajo sankcije. Če želite recimo izvajati pouk za otroke z ulice v javni stavbi, uporabljate vladne oziroma javne vire, s tem pa podpirate vlado. Da bi te otroke umaknili z ulic in jih vključili v normalno življenje, se smatra za podporo javnemu sektorju, kar je predmet sankcij. To pomeni, da kdor dela v javnem sektorju ali kdor prejema pomoč od javnega sektorja, rekla pa bi, da so to vsi, je prizadet zaradi sankcij," je dejala.

A tudi, če bi predvidene izjeme dejansko veljale v praksi, to ne bi bilo dovolj. Kot je poudarila sogovornica, je po potresu Sirski rdeči polmesec opozarjal, da primanjkuje strojev za reševanje. Ti stroji in kakršni koli stroji za vzdrževanje dobave z vodo ali elektriko pa ne bi nikoli predstavljali humanitarne izjeme. Po njenih besedah je sicer težko oceniti, v kolikšni meri so sankcije zmanjšale pripravljenost Sirije na takšno katastrofo, kot so bili nedavni potresi, a dejstvo je, da se vlada v državi, kjer je pod mejo revščine in prehranske negotovosti 90 odstotkov prebivalcev, ne more pripravljati na takšne naravne nesreče. "V kritični situaciji, v kateri je Sirija zaradi let spopadov in dolgotrajnih enostranskih sankcij že bila, država na potres ni bila pripravljena. Prepričana sem, da je število smrtnih žrtev zaradi učinka sankcij veliko večje," je bila jasna poročevalka ZN-a.

Kje se konča dovoljeno okrevanje in začne prepovedana obnova?

Takoj po potresu so ZDA zavrnile možnost umika sankcij proti Siriji, češ da bi bilo, po besedah tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Neda Pricea, "precej ironično, če ne celo kontraproduktivno", da bi sodelovali z vlado, ki se je 12 let tako "surovo obnašala do svojih ljudi". Po pritisku pa je ameriško finančno ministrstvo tri dni kasneje vendarle sprejelo Splošno dovoljenje št. 23, ki uradno za šest mesecev dovoljuje vse transakcije, povezane s pomočjo po potresu, ki bi bile sicer prepovedane.

Kot pa je pojasnila posebna poročevalka ZN-a, to ni dovolj. "Splošno dovoljenje 23 omogoča le transakcije za namene okrevanja po potresu. Prejšnje sankcije pa prepovedujejo kakršno koli obnovo in izgradnjo v Siriji. Ali neki bančni uradnik razume razliko med okrevanjem po potresu in obnovo, če govorimo recimo o oskrbi z vodo in obnovi vodne črpalke? Pred potresom je popravilo in celo preverjanje stanja vodne črpalke veljalo za obnovo in je bilo kot tako prepovedano."

Problem pretiranega upoštevanja sankcij

Začasni umik dela sankcij ob tem ne rešuje še enega pomembnega problema, povezanega s sankcijami, in sicer njihovega pretiranega upoštevanja in izogibanja tveganjem. V skladu z omenjenim Splošnim dovoljenjem naj bi ljudje v Siriji trenutno sicer lahko prejemali denar od sorodnikov iz tujine, česar do sprejema Splošnega dovoljenja 23 niso mogli, a le pod pogojem, da banke ne bodo pretirano upoštevale sankcij. Zato bi morale ZDA po prepričanju posebne poročevalke javno zagotoviti, da banke ne bodo kaznovane in da lahko zagotavljajo prost pretok denarja.

Kot poudarja, v praksi sankcije zaradi strahu in v izogib tveganju upoštevajo skoraj vsi. Če ima recimo podjetje sedež zunaj ZDA, a posluje z ameriškimi partnerji ali v ZDA, obenem pa je poslovalo tudi v Siriji, se odloča med sirskim in ameriškim trgom. Podjetje namreč ne sme poslovati v ZDA, če posluje tudi v Siriji. To velja tudi za banke, ki ne poslujejo izolirano, ampak delujejo v okviru sistema. Banke, ki delujejo v državah, ki so sprejele sankcije, bodo prenehale sodelovati z bankami, ki poslujejo s Sirijo ali drugo državo pod sankcijami.

"Mislim, da pretirano upoštevanje sankcij na ljudi ne vpliva nič manj kot same sankcije," je dejala Douhan, ki opozarja tudi na dolžnosti podjetij. "Smernice ZN-a za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu zahtevajo, da se podjetja obnašajo tako, da ne kršijo človekovih pravic. S pretiranim upoštevanjem sankcij pa to počnejo. Ob tem morajo države zagotavljati, da podjetja pod njihovo pristojnostjo in nadzorom ne kršijo človekovih pravic. Zaradi strahu pred sankcijami morajo države zagotoviti, da njihova podjetja niso v nevarnosti. Če podjetja niso prestrašena, ne bodo pretirano upoštevala sankcij. To pa se ne dogaja."

Sankcije v takšni obliki "niso zakonite"

Ameriško finančno ministrstvo pravi, da je namen sankcij poudariti pozive k odstopu sirskega predsednika in "okrniti zmožnost Asadovega režima, da financira svoje kampanje nasilja zoper sirsko ljudstvo". A tudi to, ne samo sirska vlada, je žrtev sankcij. Posebno poročevalko in profesorico mednarodnega prava smo vprašali, ali sankcije proti Siriji izpolnjujejo zahtevane mednarodnopravne pogoje.

"S pravnega vidika imajo države pravico sprejemati prisilne ukrepe zoper druge države le v treh primerih: če je sankcije sprejel Varnostni svet in če države izvajajo te sankcije. V primeru Sirije ni tako. Drug primer je, če države izvajajo dejavnost proti drugi državi, ki ni prijateljska, a je zakonita. Naj pojasnim. Recimo, da neka država zmanjša ali prekine diplomatske odnose s Sirijo. To sicer ni prijateljsko dejanje, oteži pridobivanje vizumov, a je zakonito in je to mogoče storiti. V tretjem primeru pa je možno izvajati določen pritisk na države, če gre za protiukrepe. Torej lahko država krši nekatere mednarodnopravne norme v odziv na predhodne kršitve teh norm. A ti ukrepi morajo biti sorazmerni s kršitvijo, morajo biti nujni in ne smejo kršiti temeljnih človekovih pravic. Na žalost pa enostranske sankcije zoper Sirijo ne morejo veljati za protiukrepe, zato bi rekla, da niso zakonite," je dejala.

"Večina sankcij, ki trenutno veljajo, kršijo mednarodno pravo, države pa so dolžne spoštovati mednarodno pravo. Če želite nasprotovati nečemu, kar ocenjujete za slabo, lahko to počnete le z zakonitimi sredstvi. Če ukrepate z nezakonitimi sredstvi, kršite mednarodno pravo, povzročate negativne humanitarne učinke," je še dodala sogovornica.

Poročevalci ZN-a: Solidarnost zahteva umik sankcij

Po smrtonosnem potresu je osem posebnih poročevalcev ZN-a za različna področja, od sankcij in skrajne revščine do pravice do pitne vode in človekovih pravic notranje razseljenih ljudi, ter dva neodvisna strokovnjaka na področjih pravice do enakopravnega in pravičnega mednarodnega reda ter človekovih pravic in mednarodne solidarnosti države po svetu pozvalo k takojšnemu umiku gospodarskih in finančnih omejitev, ki jih povzročajo sankcije proti Siriji. Kot trdijo, to terja "resnična solidarnost".