"To ni kraj, kot sta Irak ali Afganistan, kjer že desetletja divjajo spopadi. To je relativno civilizirano, relativno evropsko mesto, kjer tega ne bi pričakovali, in upali smo, da se to ne bo zgodilo," je dejal novinar ameriške mreže CBS News Charlie D'Agata, ki se je sicer dan pozneje po velikem razburjenju na spletu opravičil za slabo izbiro besed.

Podobne komentarje je bilo slišati tudi na francoski televiziji BMF TV. "Ne govorimo o Sircih, ki bežijo pred bombardiranjem sirskega režima, ki ga podpira Vladimir Putin, govorimo o Evropejcih, ki odhajajo v svojih avtomobilih, ki so videti kot naši avtomobili, in ki si samo poskušajo rešiti življenje," je dejal novinar Philippe Corbe. Televizijska hiša je novinarja branila in sporočila, da so bile Corbejeve pripombe nerodne, vendar vzete iz konteksta.

Tudi katarski kanal Al Džazira v angleškem jeziku je ločil med enimi in drugimi begunci. "To očitno niso begunci, ki poskušajo pobegniti z območij na Bližnjem vzhodu, kjer še vedno poteka velika vojna," je dejal eden od novinarjev. Mreža pa se je pozneje opravičila in pripombe označila za neobčutljive in neodgovorne.

To je le nekaj od številnih izjav v uglednih medijih, ki so na tak način primerjali vojno, ki se odvija v Ukrajini, in spore v drugih delih sveta.

Opozorila glede diskriminacije in normalizacije tragedij zunaj Evrope

Politolog na ameriški univerzi v Parizu Ziad Majed je dejal, da je svet sicer pokazal veličastno solidarnost v povezavi z vojno v Ukrajini, vendar pa je hkrati razkril tudi svojo diskriminacijo. Razlike v medijski obravnavi so po njegovih besedah namreč razkrile razčlovečenje beguncev z Bližnjega vzhoda. "Lahko razumemo, da so Ukrajinci Evropejci in da lahko spomin na vojno v Evropi obudi številna čustva, vendar ko slišimo nekatere komentatorje govoriti o ljudeh, kot smo mi, to nakazuje, da tisti, ki prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana ali Afrike, niso kot oni," je povedal.

Na nedoslednost v medijih se je odzval tudi direktor propalestinske platforme Rabet Salem Barahmeh, ki je na Twitterju opozoril, da je sprejem beguncev pogojen s krajem, od koder prihajajo.

Tudi združenje arabskih in bližnjevzhodnih novinarjev je obsodilo primere rasističnega poročanja, ki nekaterim žrtvam vojne pripisuje večji pomen kot drugim. Po njihovem mnenju naj bi tovrstni komentarji odražali razširjeno miselnost zahodnega novinarstva, ki normalizira tragedijo v delih sveta, kot so Bližnji vzhod, Afrika, Južna Azija in Latinska Amerika.

Za Sirce so razlike v medijski obravnavi še posebej presenetljive, saj je Rusija pred več kot šestimi leti začela vojaško posredovanje v podporo sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu. Pred vojno v Ukrajini, je dejal Majed, je bilo sirsko ozemlje kot laboratorij za rusko vojsko, na katerem je preizkušala svoj arzenal in taktiko.

Tudi Afganistanci so izrazili razočaranje nad poročanjem o Ukrajini le šest mesecev po tistem, ko so talibani v bliskoviti ofenzivi prevzeli nadzor nad državo, zaradi česar se je ta znašla v kaosu, več sto tisoč ljudi pa je pobegnilo iz države. Mnogi so povedali, da mediji po njihovem mnenju poudarjajo, da so begunci postali izključno krščanski Evropejci s svetlimi lasmi in modrimi očmi, kar jih razlikuje od drugih žrtev vojne.