Velikanski projekt, ki mu ni para, je pred dvema letoma velikopotezno napovedal savdski prestolonaslednik, takrat 31-letni Mohamed bin Salman. Pri časopisu Wall Street Journal (WSJ) so pred kratkim pridobili dokumentacijo, ki razkriva, za kako megalomanski in v prihodnost zazrt projekt v resnici gre, saj so predvidene nekatere tehnologije in rešitve, ki jih danes sploh še ne poznamo. A obenem se postavlja tudi vprašanje, ali bo kraljevini sploh uspelo zbrati dovolj sredstev iz tujine – sama gradnje Neoma ne zmore financirati –, da bodo načrti, ki so za zdaj večinoma še na papirju, leta 2030 zaživeli tudi v resnici.

Edina vira: Sončna svetloba in morska voda. Ter denar.

Ideja za postavitev Neoma je vzniknila pred štirimi leti, kmalu za tem, ko je oče Mohameda bin Salmana, Salman, postal savdski kralj. Neimenovani viri trdijo, da je princ med razpravo, kako spodbuditi domače gospodarstvo, na Googlovem zemljevidu pokazal svojo državo in prst usmeril v veliko območje na skrajnem severozahodu, ki je bilo tako rekoč prazno. Nato je s helikopterjem tudi sam odšel na ta kraj, da bi preveril, kakšno je stanje. Ni videl tega, kar so videli redki, ki so sploh zašli v ta del sveta – neskončno pusto obalo, ob njej pa puščavo in skalnate gore. Videl je – prihodnost in nato počasi skoval načrt za postavitev mestne države dobesedno iz ničesar. Ko so na območje prvič prišli tuji svetovalci, so kot edina vira navedli sončno svetlobo in neomejen dostop do slane vode. Na tem območju poletne temperature ne presežejo 38 stopinj Celzija, pozimi pa bližnje gore pobeli sneg. Leta 2017 je bilo Mohamedu bin Salmanu vse jasno – na glas je povedal, da želi v praznem, puščavskem delu države zgraditi mesto z najvišjim bruto družbenim proizvodom na prebivalca na svetu in da ga zanima, kaj lahko dobi za naložbo, vredno 500 milijard dolarjev.

Princ želi postaviti mesto s svojim pravnim sistemom in pravili, mesto, ki se bo raztezalo na 25.900 kvadratnih kilometrih (torej bo malo večje, kot je površina Slovenije) in ki bo privabljalo največje svetovne vizionarje in največje talente, ki bodo imeli najbolje plačane službe na svetu. Živeli bodo v Neomu – najprijaznejšem mestu za življenje, kar jih obstaja. Neom želi izriniti Silicijevo dolino na področju tehnologije, Hollywood na področju sveta zabave in postati francoska riviera v turističnem smislu. Njegovo ime je kombinacija grške besede za nov – "neo" in prve črke arabske besede za prihodnost – "mustakbal". Neom bo sestavljalo 12 manjših mest ob obali in nekaj vasi v gorah in dolinah, imel bo več industrijskih območij, več letališč in ogromno pristanišče.

Računalniki bodo sami zaznali kriminalno dejanje

Te zamisli so napisane v 2.300-stranskem zaupnem dokumentu, ki so ga sestavila ameriška podjetja, ki svetujejo savdski vladi pri gradnji Neoma. Mohamed bin Salman je Američanom naročil, naj dajo domišljiji prosto pot in si zamislijo izjemno sodobno, tehnološko dovršeno, skoraj znanstvenofantastično mesto, ki bo pravo čudo tako za delo kot za dopustovanje. Davek bo seveda plačala zasebnost. "Neom mora biti avtomatizirano mesto, v katerem lahko prek zaslonov vidimo vse. Računalnik bo sam obvestil pristojne o prekrških in kriminalnih dejanjih, še preden bo na kraj dogodka prišla policija, vsi prebivalci pa bodo pod stalnim nadzorom," dokument navaja besede izvršnega vodje projekta Neom, Nadmija Al Nasra. "Neom zanimajo le stvari, ki so usmerjene v prihodnost, so vizionarske. Govorimo o najnovejših tehnoloških dognanjih, ki nekatera za zdaj ostajajo le v teoriji." Vsi ljudje bodo pod stalnim nadzorom, za kar bodo poskrbeli varnostne kamere, brezpilotni letalniki in tehnologije za prepoznavanje obraza. Savdske oblasti naj bi bile zato že v stiku z računalniškim velikanom IBM, ki naj bi priskrbel programsko opremo za tehnologijo za prepoznavanje obraza. Podjetje o tem novinarjem ni želelo govoriti.

"Ne želim cest in pločnikov. Leta 2030 bomo imeli leteče avtomobile."

Med najzanimivejšimi novotarijami Neoma so predvideni leteči avtomobili, ki bodo strokovnjake različnih ved, znanstvenike in najboljše s svojih področij, ki jih bodo zvabili, da pridejo in stanujejo v Neomu, vozili na delo. "Ne želim cest in pločnikov. Leta 2030 bomo imeli leteče avtomobile! Vožnja bo namenjena le še za zabavo, ne za prevažanje," je menda Mohamed bin Salman izjavil lani. V Neomu bo vse mogoče, vplivati želijo celo na vreme, zato načrtujejo "sajenje oblakov" – nastajanje oblakov, iz katerih bo občasno deževalo, s čimer se bo puščava spremenila v prijaznejšo pokrajino.

Robotov naj bi v Neomu živelo več kot ljudi, navzoči pa bodo povsod – kot hišne gospodinje, kot borci borilnih veščin, ki jih bodo za večerno sprostitev gledali prebivalci mesta, in kot dinozavri, saj načrtujejo velik zabaviščni park v slogu Jurskega parka, v katerem bodo po zemlji tacali robotizirani dinozavri. V načrtu je celo sodobna ustanova, podružnica Softbanka, v kateri se bodo znanstveniki ukvarjali s spremembo človeškega genoma (celotnega komplementa genov v organizmu ali celici), da bi povečali moč in inteligenčni količnik ljudi. Poskrbeli bodo tudi za zabavo – v Neomu naj bi odprlo vrata več vrhunskih restavracij, še več, želijo imeti največ gostiln z Michelinovimi zvezdicami na prebivalca na svetu. Princ si je celo zamislil, da se bo puščavski pesek vsako noč svetil v temi, na nebu pa naj bi na tisoče brezpilotnikov vsak večer izrisalo iluzijo ogromne lune – mlaja, ščipa ali obeh krajcev, na katerih bi v živo prikazovali dogajanje v vesolju. Pri projektu "največje umetne lune na svetu" naj bi sodelovala tudi ameriška vesoljska agencija Nasa.

Alkohol dovoljen, zakrivanje žensk ne

Če želijo Neom uveljaviti kot kraj, v katerega bodo vsi želeli priti, se Savdijci zavedajo, da bodo morali zrahljati nekatera stroga pravila, ki sicer veljajo v državi – na primer pitje alkohola, ki je v državi prepovedano. V Neomu sodeč po dokumentih glede tega ne bodo veljale nobene omejitve. Vprašanje je tudi, kakšen pravni sistem bo veljal v mestu/državi. Kot kažejo načrti, bi vse sodnike imenoval sam savdskoarabski kralj in neposredno njemu bi bili tudi podrejeni, prav tako kot sodniki v drugih mestih v državi pa bodo morali slediti šeriatskemu pravu. Glede na to, da bo Neom obkrožalo ozemlje Egipta in Jordanije, bo verjetno deloval bolj kot samostojna država kot del Savdske Arabije, še piše WSJ, s tem pa bo lahko sprejel zahodni način življenja, med drugim pitje alkohola in nezakrivanje žensk.

Savdijci ne skrivajo, kaj želijo z Neomom doseči (poleg tega, da bi Mohamed bin Salman s tem mestom sam sebi postavil trajni spomenik) – razpršiti odvisnost od izvoza nafte in vstopiti na druge trge. Kronski princ želi, da država začne sama izdelovati stvari in ponujati storitve, ki jih mora zdaj kupovati v tujini, zato so v Neomu predvidene tudi avtomobilska tovarna proizvajalca Tesla (savdska vlada naj bi zato lani za dve milijardi dolarjev kupila petodstotni delež v Tesli), bolnišnice, kopica podjetij ter ogromna letovišča, v katerih bi letovali (in zapravljali) tako domači kot tuji gostje. Neom bo sicer ležal le streljaj stran od uveljavljenega egiptovskega letovišča Šarm el Šejk – med njima bo le Akabski zaliv.

Novo mesto kot način za privabljanje vlagateljev

Odločitev, da mesto postavijo na novo, namesto da vlagajo v obstoječa mesta, ne kaže le na neskončne ambicije Mohameda bin Salmana, ampak odstira tudi dolgoletne težave kraljevine, piše WSJ. Številna tuja podjetja so namreč zadržana do vlaganj v državo zaradi strogega, zahodnjakom pogosto nejasnega pravnega sistema, razvejane korupcije in družbenih razlik, med katerimi je morda najopaznejša zatiranje žensk. Bin Salman je zato raje, kot da bi začel spreminjati te kulture in strukture, dal zgraditi novo mesto, ki bo imelo svoja pravila in sistem delovanja.

Neom naj bi se tako pridružil nizu izjemno sodobnih mest, ki so jih ustvarili voditelji v arabskem svetu, ki se ne želijo zanašati le na prihodke od prodaje nafte, kot sta Dubaj in Abu Dabi v Združenih arabskih emiratih in Doha v Katarju. A Neom bo še korak ambicioznejši in večji od omenjenih mest – s tem pa bo tudi njegov nastanek dražji. Za gradnjo mesta bo Savdska Arabija potrebovala tudi pomoč iz tujine, saj si 500-milijardne naložbe ne more privoščiti sama. Tudi za prvo fazo gradnje Neoma – nekaj objektov že stoji, na primer novo letališče Neom Bay, in resort - si je denar izposodila v tujini, po njihovih trditvah pa je "interes pokazalo več kot 400 podjetij".

A država ne potrebuje le tujega denarja, primanjkuje ji tudi domačih strokovnjakov s področij arhitekture, gradbeništva, inženirstva in menedžmenta – država je prvo univerzo dobila šele leta 1957 –, zato se ves čas pri načrtovanju Neoma opira na tujce. Ti so sestavili tudi "13 stebrov za prijetno življenje v mestu", da bi vsaj v teoriji zagotovili vse pogoje za to, da bodo ljudje hoteli priti v Neom in da se bo ta kraj lahko oglaševal kot "najprijetnejše mesto za bivanje na svetu". Med drugim tako obljubljajo, da zaposleni v Neomu ne bodo poznali bolezni, povezanih s stresom na delovnem mestu. Otroci stalnih prebivalcev mesta bodo hodili v "najboljše izobraževalne ustanove na planetu", ki bodo ponujale tudi novosti, kot je fakulteta, na kateri bodo poučevali kar hologrami profesorjev.

Čeprav bo Neom obkrožen s puščavo, bodo poskrbeli, da bo v njem uspevala tudi zelenjava. Dokumenti trdijo, da bodo temperature v mestu znosnejše kot v Dubaju, mikroklimo pa bodo umetno upravljali z "nastajanjem oblakov", da bo deževalo točno takrat, ko bo mestna oblast to želela. Neom bo tudi mesto z najvišjim bruto družbenim proizvodom na svetu, kar pomeni, da bodo njegovi prebivalci s polnimi denarnicami denar lahko zapravljali v množici najboljših restavracij, največjih trgovin in najsodobnejših centrov zabave.

Nasilna preselitev 20.000 ljudi

Da bo lahko Neom zrasel, 20.000 ljudi, ki že generacije živijo na tem skrajnem severozahodu Savdske Arabije, ne bo imelo druge izbire, kot da se preselijo. Po načrtih bi ljudi preselili do leta 2025, a naj bi Mohamed bin Salman ukazal, da je treba pohiteti, in za nov datum izpraznitve prostora določil konec leta 2022. Preprosti ljudje, ki živijo v vasicah, ki naj bi postale del Neoma, za zdaj slišijo le različne govorice, piše portal Bloomberg, katerega novinarji so pred kratkim prav tako obiskali zametek Neoma. Za nekatere bi bila prisilna selitev "kot smrt", drugi v tem vidijo novo priložnost. Guverner tamkajšnje pokrajine jim je dejal, da bodo nekateri morda lahko celo ostali, "če se bodo priučili znanj in veščin, ki bodo prav prišla v Neomu". "Preselitev državljanov, ki je v interesu javnega dobrega, v kraljevini ni nekaj novega. Ljudje bodo dobili odškodnino in ugodnosti, kot je možnost šolanja, da postanejo del vizije novega mesta," so vodilni pri Neomu zapisali v odgovoru Bloombergu.

Most do Egipta?

Dokler je ni odkril kronski princ, je bila ta pokrajina nepoznana in "bogu za hrbtom", zanemarjena. Šole je Savdska Arabija na tem območju zgradila šele v 70. leth prejšnjega stoletja, ko je v pokrajino prišla tudi elektrika. Vasice še vedno povezujejo prašne, slabe ceste.
Kronski princ si je tudi zamislil, da bo zgradil most čez Rdeče morje, da bi po kopnem povezal savdsko in egiptovsko stran, zato je želel od tamkajšnjega predsednika izposlovati, da bi Savdska Arabija v ta namen dobila dva neposeljena otočka, na kar so Egipčani burno odgovorili s protesti. Nato se je izkazalo, da trasa za most, kot si jo je zamislil Mohamed bin Salman, zaradi nevarnosti potresov ni mogoča, zato je bilo treba vse projekte pripraviti na novo. Samo novi načrti naj bi stali 125 milijonov dolarjev.

Savdski kralj v Neomu že dopustoval

Trenutno v vasice, ki bodo zaživele kot novo mesto, prihajajo množice tujih delavcev, ki korak za korak gradijo mesto prihodnosti. Čeprav je za zdaj mogoče videti skorajda le samo puščavo, pa se je savdski kralj Salman sredi julija vseeno odpravil na zasebne počitnice prav v Neom. Zgrajena je namreč že ogromna palača, ki naj bi bila replika palače, ki jo ima kralj v Tangierju v Maroku. Posestvo sestavlja več razkošnih vil, ena za kralja, druga za kronskega princa in tretja za njegovega brata, v manjših objektih pa so nastanjeni njihovi pomočniki. Ob stavbah so tudi razkošni vrtovi z bogatimi fontanami, tri vzletna mesta za helikopterje, marina in igrišče za golf.

Prvi mestni predel, imenovan Neom Bay, ki bo ponujal tudi stanovanja in urbane soseske za izbrance, naj bi bil končan leta 2020. V Neom Bayu so prejšnji mesec za komercialne polete odprli tudi letališče, od koder letala vozijo v savdsko prestolnico Riad in nazaj. Kot poroča Bloomberg, je v več vasicah videti ogromno delavcev. "Ne gre le za vizijo na papirju, Neom se prav zares rojeva," je dejal neki 25-letni delavec. V drugi fazi bo zraslo industrijsko mesto.

Neom naj bi bil dokončan leta 2030 in takrat bo Savdska Arabija po besedah prestolonaslednika vstopila v novo obdobje, ki ga je imenoval Savdska Arabija 2.0. A vprašanje je, ali bi njegove načrte in cilje lahko zrahljal očrnjen ugled, ki ga je pridobil v mednarodni skupnosti zaradi obračunov s sorodniki, zapiranjem oporečnikov, vpletanjem v vojno v Jemnu, ki je povzročila najhujšo humanitarno krizo na svetu, in nejasno vpletenostjo v umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija lani na konzulatu v Carigradu, ki je sprožila mednarodno ogorčenje. Zaradi teh dejanj je nekaj tujih menedžerjev že prostovoljno izstopilo iz nadzornega odbora projekta Neom, dodaja Bloomberg.