Predsednik vlade Mohamed Al Bašir je prejšnji teden dejal, da se bo ministrstvo preoblikovalo s pomočjo nekdanjih uporniških frakcij in častnikov, ki so prestopili iz vojske Bašarja Al Asada.

Za obrambnega ministra v začasni vladi je bil imenovan Murhafa Abu Kasra, vodilna oseba upornikov, ki so strmoglavili Al Asada.

Nekatere etnične in verske manjšine, med katerimi so muslimanski Kurdi in šiiti, sirski, grški in armenski kristjani ter skupnost Druzov, skrbi, da bi vladavina sunitskih islamistov lahko ogrozila njihov način življenja.

Šara je zahodnim uradnikom, ki so ga obiskali, zagotovil, da se skupina HTS, ki jo vodi in je nastala iz nekdanje veje Al Kaide v Siriji, ne bo maščevala nekdanjemu režimu in ne bo zatirala verskih manjšin.

Abu Kasra je že kmalu po padcu oblasti Al Asada povedal, da je skupina HTS pripravljena razpustiti svoje oboroženo krilo in se vključiti v sirsko vojsko. Zavrnil je idejo o federalizmu in poudaril, da Sirija ne bo razdeljena. Dodal je še, da bodo v novo vodstveno strukturo v Siriji vključena tudi območja na severu in severovzhodu države, ki jih nadzirajo kurdske oborožene skupine.

Al Šara je medtem v nedeljo poudaril, da nove oblasti "nikakor ne bodo dovolile, da bi bilo v državi orožje zunaj državnega nadzora". To po njegovih besedah velja tudi za Sirske demokratične sile (SDF) pod vodstvom Kurdov.

Sirski uporniki so 8. decembra prevzeli nadzor nad Damaskom, zaradi česar je bil Al Asad po več kot 13 letih državljanske vojne prisiljen pobegniti. S tem se je končala večdesetletna vladavina njegove družine.

Ubitih 16 borcev Sirskih demokratičnih sil

Pretežno kurdske Sirske demokratične sile (SDF) so sporočile, da je bilo v spopadih s proturškimi oboroženimi skupinami na severovzhodu Sirije ubitih 16 borcev SDF-ja.

"Med junaškim uporom proti napadom turške okupacije in njenih plačancev je bilo ubitih 16 naših tovarišev," je sporočil SDF, ki ga tvorijo lokalne kurdske in arabske enote. Dodali so še, da so njihovi borci uspešno odbili sovražnikove napade na več območjih, med drugim v Alepu in Manbidžu, in da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih tudi najmanj pet proturških borcev.

Spopadi med kurdskimi in proturškimi oboroženimi skupinami so se okrepili po padcu oblasti Al Asada. Pripadniki SDF-ja, ki sicer veljajo za pomembne zaveznike ZDA v boju proti džihadistični skupini Islamska država, se tako soočajo z vse večjim pritiskom Turčije.

Ankara namreč SDF obravnava kot podaljšek Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo označuje za teroristično organizacijo. Vir pri turškem obrambnem ministrstvu je pred dnevi sporočil, da namerava Turčija vztrajati pri svojih aktivnostih v Siriji, dokler se ne bodo kurdski borci razorožili.

Požig božičnega drevesa sprožil protest kristjanov v Siriji

Več sto ljudi je v sirskem glavnem mestu Damask protestiralo in od novih oblasti zahtevalo zaščito verskih manjšin. Protest je sprožil požig božičnega drevesa na glavnem trgu mesta Sukajlabija z večinsko krščanskim prebivalstvom.

"Zahtevamo pravice za kristjane," so vzklikali protestniki v soseski Bab Šarki v Damasku. Eden od protestnikov je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da protestira proti "krivici do kristjanov". "Če v naši državi ne smemo živeti svoje krščanske vere, kot smo jo včasih, potem ne spadamo več sem," je dodal.

Protesti v glavnem mestu so izbruhnili po tem, ko se je po družbenih medijih razširil videoposnetek, na katerem so zamaskirani oboroženi moški zažgali božično drevo v mestu Sukajlabija z večinsko krščanskim prebivalstvom.

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je šlo za tujce iz islamistične skupine Ansar Al Tavhid. Tudi skupina HTS, ki je prevzela oblast v Siriji po strmoglavljenju Al Asada, je sporočila, da gre za tuje borce, ki so jih že pridržali, poroča BBC.

Verski vodja HTS-a je medtem nagovoril prebivalce in poudaril, da tisti, ki stojijo za požigom drevesa, "niso Sirci". Obljubil je, da bodo kaznovani, drevo pa bo obnovljeno. Sunitska islamistična skupina HTS je sicer od konca Al Asadove vladavine večkrat obljubila, da si bo prizadevala za zaščito manjšin v državi.