Protestniki so v prestolnici Teheran pred prostori nekdanjega ameriškega veleposlaništva prepevali "smrt Ameriki" in sežigali ameriške zastave in fotografije predsednika Donalda Trumpa. "Iranski narod bo pokazal, da je gospod Trump premajhen, da bi spravil Iran na kolena," je po poročanju Associated Pressa na shodu dejal predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani.

Proteste v organizaciji vlade neposredno prenašajo iranski državni mediji, ki poročajo, da se je v različnih krajih po Iranu zbralo več milijonov ljudi. Protestniki naj bi tudi prisegli zvestobo oblastem in vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju.

Nasprotovanje sankcijam sovpada z obletnico islamske revolucije. 4. novembra 1979, kmalu po odstavitvi iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki je užival podporo ZDA, so iranski študentje preplezali ograjo veleposlaništva in zajeli 52 Američanov, ki so bili v ujetništvu kar 444 dni, preden so jih izpustili. Na obletnico tega dne v Iranu vsako leto potekajo shodi proti ZDA.

ZDA uvajajo nove sankcije
Ameriška administracija je v petek napovedala, da bo v ponedeljek uvedla sankcije za iranske najpomembnejše sektorje – naftnega, bančniškega in ladijski transport.

ZDA sicer sankcije postopoma obnavljajo vse od izstopa iz iranskega jedrskega sporazuma maja letos, saj Trump meni, da dogovor ni zadovoljiv. Iran je leta 2015 podpisal dogovor, ki je predvideval, da Iran v zameno za odpravo mednarodnih sankcij prekine razvijanje jedrskega orožja.

Preostale podpisnice – Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska – ostajajo zveste sporazumu, Trump pa je grozil tudi s sankcijami državam, ki bodo še naprej poslovale z Iranom. Evropska unija je po poročanju Guardiana vzpostavila mehanizem za izogibanje ameriškim sankcijam in sočasen pritisk na Iran, da ostane del sporazuma.

"Nikoli ne grozite iranskemu ljudstvu. Ne izrekajte vojaških groženj," je na protestih dejal vrhovni poveljnik iranske revolucionarne garde Mohamad Ali Džafari in dodal, da je projekt ameriških sankcij obsojen na propad, Iran pa lahko prestane to "gospodarsko vojno", poroča AP.

Gospodarske težave Irana
Iran se spopada s precejšnjimi gospodarskimi težavami. Vrednost iranskega riala v primerjavi z ameriškim dolarjem pada. Neizplačane plače in naraščajoče cene so v državi sprožile proteste, ki občasno še potekajo. Konec lanskega leta je vlada z aretacijami več kot 5.000 ljudi prekinila val protestov, v katerih je umrlo 25 ljudi.

"Paradoksalno je, da če se bodo sankcije izkazale za tako učinkovite, kot si želi Bela hiša, bo Iran prisiljen oživljati svoj jedrski program ali povečati agresijo v regiji. Oboje bo močno povečalo možnost za vojaški spopad," je za Guardian dejal Ali Vaez, iranski projektni direktor pri International Crisis Groupu.

Na udaru zdravstvo
Nad sankcijami so še posebej zaskrbljeni v iranskem zdravstvenem sektorju. Skupina strokovnjakov za duševno zdravje je podpisala pismo, v katerem so opozorili, da dostop Irancev do zdravil in medicinske opreme postaja resno ogrožen. Strokovnjaki opozarjajo tudi na 12.000 bolnikov s hemofilijo, ki bi bili v smrtni nevarnosti ob morebitnem pomanjkanju medicinskih zalog.