Po podatkih observatorija, organizacije s sedežem v Združenem kraljestvu, je od petka v spopadih v okolici mesta Manbidž na severu Sirije umrlo 85 pripadnikov proturških milic in 16 borcev pretežno kurdskih Sirskih demokratičnih sil, ki veljajo za pomembnega zaveznika ZDA v boju proti džihadistični skupini Islamska država.

Sirske demokratične sile so sporočile, da so odbile "vse napade turških plačancev, ki jih podpirajo turški brezpilotni letalniki in letalstvo".

Boji naj bi potekali zlasti za nadzor nad strateško pomembnim jezom Tišrin na reki Evfrat. Območje okoli njega naj bi turška vojska tudi obstreljevala s topništvom.

Spopadi med kurdskimi in proturškimi oboroženimi skupinami v Siriji so se okrepili po decembrskem koncu vladavine dolgoletnega predsednika Bašarja Al Asada. Ankara namreč kurske sile, ki nadzorujejo območja na severovzhodu Sirije in dele province Deir Ezor na vzhodu, obravnava kot podaljšek v Turčiji prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo označuje za teroristično organizacijo.

Decembra je vir pri turškem obrambnem ministrstvu sporočil, da namerava Turčija vztrajati pri aktivnostih v Siriji, dokler se ne bodo kurdski borci razorožili. Zatem je njihovo uničenje, kot tudi uničenje Islamske države v Siriji, napovedal tudi predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan.

Erdogan: Upi separatistov zadeli ob zid

Erdogan je medtem dejal, da je novo vodstvo Sirije odločeno izkoreniniti separatiste v državi. "Z revolucijo v Siriji so upi separatistične teroristične organizacije zadeli ob zid," je Erdogan dejal na provincijskem kongresu njegove stranke v Trabzonu.

"Nova administracija v Siriji kaže izjemno odločno stališče do ohranjanja ozemeljske celovitosti in enotne strukture države," je dejal.

"Konec teroristične organizacije je blizu. Nimajo druge možnosti, kot da predajo svoje orožje, opustijo terorizem in razpustijo organizacijo. Soočeni bodo z železno pestjo Turčije," je opozoril Erdogan.

Ankara je sporočila, da je turška vojska v Siriji "nevtralizirala" oziroma ubila 32 pripadnikov PKK-ja.

ICRC: Ugotavljanje usode pogrešanih velik izziv

Ugotavljanje usode več deset tisoč pogrešanih med vojno v Siriji bo velik izziv, ki bo verjetno zahteval večletno delo, je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP povedala predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjana Špoljarić Egger.

"Identifikacija pogrešanih in obveščanje družin o njihovi usodi bosta velik izziv," je dejala Špoljarić Egger in pojasnila, da ICRC pri zbiranju podatkov o pogrešanih sodeluje z nadzornimi organi, nevladnimi organizacijami in sirskim Rdečim polmesecem.

Ob tem je izpostavila obsežnost zadane naloge. "Potrebna bodo leta, da bomo zadeve razjasnili in bomo lahko obvestili vse vpletene," je dejala. Nekaterih primerov po njenih pričakovanjih najverjetneje ne bodo mogli nikoli razjasniti. Skupno je sicer po njenih besedah primerov pogrešanih ljudi najmanj 43.000.

Številni pogrešani med vojno, ki je v Siriji leta 2011 izbruhnila po tem, ko je nekdanji dolgoletni predsednik Al Asad s silo zatrl protivladne proteste, naj bi bili podvrženi mučenju in pokopani v množičnih grobiščih.

Odkar so uporniki pod vodstvom nekdanje veje Al Kaide v Siriji decembra strmoglavili Al Asadovo oblast, je bilo sicer iz zaporov izpuščenih na tisoče ljudi, a številni Sirci še vedno iščejo sledi za pogrešanimi sorodniki in prijatelji. Vodja novih sirskih oblasti Ahmed Al Šara je obljubil pregon vseh nekdanjih visokih uradnikov pod Al Asadom, odgovornih za vojne zločine in mučenje.