"Poročila o tem, da je Iran ujel vohune Cie, so v celoti napačna. V njih ni trohice resnice," je tvitnil Trump in dodal, da so to zgolj nove laži in propaganda "nekega verskega režima, ki je v zatonu in brez idej, kaj naj naredi".

"Njihovo gospodarstvo je mrtvo in bo še slabše. Iran je popolna zmešnjava," je še zapisal ameriški predsednik.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je v televizijskem pogovoru prav tako podvomil o aretacijah in odvrnil, da ima iranski režim dolgo zgodovino laži.

Cia se na omenjeno novico ni odzvala, medtem ko je Trumpovo zanikanje že sprožilo kritike med ameriško obveščevalno skupnostjo.

"Obstajajo razlogi, zakaj vlada nikoli ne komentira tovrstnih trditev. Naslednjič, ko ne bo odziva na takšne trditve, bo obstajala domneva, da so resnične," je tvitnil nekdanji tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Ned Price.

Iranske oblasti so sporočile, da so aretirali 17 Irancev, ki so osumljeni, da so vohunili za Cio. Nekateri izmed prijetih so bili že obsojeni na smrt, poročajo iranski mediji.

"Vohuni so bili zaposleni v občutljivih sektorjih na področjih gospodarstva, infrastrukture, kibernetike in vojske, kjer so zbirali zaupne informacije," je v izjavi za javnost po poročanju Reutersa zapisalo iransko ministrstvo za obveščevalne zadeve.

Vsi osumljenci iranski državljani
Osumljence so aretirali med marcem 2018 in marcem 2019 in jih predali pravosodnim organom. Vsi pridržani so iranski državljani, delovali pa so neodvisno drug od drugega. Nekatere od njih so Američani rekrutirali tako, da so jim v zameno za vohunjenje obljubili vizum za ZDA oziroma obnovo vizuma.

Njihova naloga je bila zbiranje tajnih informacij ter izvajanje tehničnih in obveščevalnih operacij na pomembnih in občutljivih položajih z uporabo napredne opreme, je na novinarski konferenci pojasnil vodja protiobveščevalne enote na iranskem ministrstvu za obveščevalne zadeve.

Združeno kraljestvo in Iran drug drugemu zasegla tanker
Že od maja se razmere med Zahodom in Iranom zaostrujejo, potem ko so začele veljati nove, strožje ameriške sankcije, ki jih je Washington uvedel po lanskem izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma. Iran je od takrat začel delno opuščati jedrski dogovor, prejšnji teden pa je v Hormuški ožini zasegel švedski tanker Stena Impero, ki je plul pod britansko zastavo. Iran se je tako odzval na britanski zaseg iranskega tankerja pred obalo Gibraltarja, ki se je zgodil 4. julija.

Hunt o napetostih z Iranom z Le Drianom in Maasom
V zvezi z zadnjimi zaostritvami na relaciji London – Teheran se je britanski zunanji minister Jeremy Hunt pogovarjal s francoskim in nemškim kolegom Jeanom-Yvesom Le Drianom in Heikom Maasom. Strinjali so se, da je varen prehod ladij skozi Hormuško ožino najvišja prioriteta evropskih držav ob izogibanju naraščanju napetosti. Trojica se je dogovorila, da si bodo za uresničitev tega cilja skupaj prizadevali in ostali v tesnih stikih.

Hunt zavrnil možnost vojaškega posredovanja
Hunt bo z razmerami in morebitnimi vladnimi ukrepi proti Iranu seznanil spodnji dom britanskega parlamenta. Po poročanju britanskih medijev London razmišlja o diplomatskih ali gospodarskih ukrepih, med drugim o zamrznitvi iranskega premoženja. Je pa Hunt že zavrnil možnost vojaškega posredovanja, ob podpori ZDA pa je Teheranu grozil z resnimi posledicami.