V eksploziji, ki je razdejala polovico libanonskega glavnega mesta, pretekli torek je po nekaterih podatkih umrlo več kot 200 ljudi, najmanj 6000 je bilo ranjenih, okoli 300.000 prebivalcev Bejruta pa je ostalo brez strehe nad glavo. Kot navajajo oblasti, je bilo za nesrečo krivih 2750 ton amonijevega nitrata, ki je bil zadnjih sedem let neustrezno shranjen v pristanišču Bejruta. Zaradi suma na malomarnost oblasti so po eksploziji izbruhnili protesti.

Libanonci so na pohodu proti pristanišču nosili bele vrtnice, nekateri so bili zaviti v libanonske zastave. Na prizorišču so postavili ogromen zaslon, brali so tudi imena smrtnih žrtev. Med udeleženci je bilo med drugim slišati vzklike: "Naj živi Libanon!" Na območju so v spomin na mrtve doneli tudi cerkveni zvonovi, medtem ko se je iz bližnje mošeje slišalo branje verzov iz Korana.

Čeprav je od silovite eksplozije že en teden, se nadaljuje iskanje pogrešanih pod ruševinami. "Še vedno iščemo, vendar izgubljamo upanje," je dejal eden izmed reševalcev. Svojci pogrešanih jih namreč prosijo, naj skušajo najti vsaj posmrtne ostanke. Po navedbah oblasti še vedno pogrešajo okoli 20 ljudi, za katere verjamejo, da so bili v bližini skladišča, ko je odjeknila eksplozija. Hkrati s shodom so nekateri protestniki metali kamenje v ograje in se spopadli s policijo v bližini parlamenta.

V ponedeljek je premier Hasan Diab oznanil odstop celotne vlade, a protesti se nadaljujejo. Protestniki, ki so se, kot poroča BBC, tretji večer zapored spopadli s policijo v osrednjem Bejrutu, vztrajajo, da mora z vodilnih položajev oditi vsa skorumpirana elita. Protestniki sicer že od oktobra zahtevajo prenovo političnega sistema, vladi pa očitajo korupcijo.

Kot poroča Reuters, so libanonski varnostni organi v pismu opozorili oblasti na čelu s predsednikom Michelom Aounom in premierjem Diabom pred varnostnim tveganjem in katastrofo, ki jo lahko prinaša skladiščenje takšne količine amonijevega nitrata. V pismu so predstavili rezultate sodne preiskave, ki je pokazala, da bi bilo treba te kemikalije zavarovati. Rezultatov raziskave, ki so jo sprožili januarja, javno niso objavili, saj, kot poroča Reuters, je obstajala bojazen, da bi podatke izkoristili teroristi.

Uničen je bil tudi največji silos za žito v državi. Svetovni program za hrano (WFP) bo v Libanon, ki se je že pred katastrofo v pristanišču spopadal z veliko gospodarsko krizo, ko je ljudi prizadela revščina in lakota, poslal 50.000 ton moke, so sporočili Združeni narodi. Kot so dodali, obstaja skrb, da bi v Libanonu zmanjkalo kruha, saj je okoli 85 odstotkov žita v državo prišlo prek bejrutskega pristanišča.

Vodja WFP-ja David Beasley je dejal, da mora pristanišče čim prej začeti obratovati. Verjame, da bi začasno lahko začelo delovati v od dveh do treh tednih. Tudi v Franciji se dogovarjajo za pomoč prizadeti državi. V Bejrut naj bi Pariz poslal 25.000 ton moke.