Državljani Egipta, ki živijo v tujini, so svoje glasove lahko oddali že med 1. in 3. decembrom, v Egiptu pa bo približno 65 milijonov ljudi z volilno pravico lahko glasovalo od danes do torka. Izidi bodo predvidoma znani 18. decembra.

Tudi tokrat so v ospredju volitev gospodarske težave, saj se najgosteje naseljena država v severni Afriki spoprijema s hudo gospodarsko krizo, visoko inflacijo in močnim padcem vrednosti nacionalne valute.

Poleg Al Sisija, ki je daleč največji favorit, lahko volivci izbirajo med tremi političnimi veterani. To so predsednik socialdemokratske stranke Farid Zahran, predsednik najstarejše egiptovske stranke Vafd Abdel Sanad Jamama in predsednik republikanske ljudske stranke Hazem Omar.

Al Sisi trdi, da bi vladavina opozicije povzročila propad države, medtem ko je sam obljubljal, da bodo megaprojekti, vključno z razširitvijo Sueškega prekopa in izgradnjo novega glavnega mesta zunaj Kaira, prinesli blaginjo. A tretjina prebivalstva je revnega, kažejo celo uradni podatki države, inflacija pa je letos presegla 40 odstotkov, cene hrane pa so narasle še bolj kot to.

Predsedniške volitve so bile sicer prvotno načrtovane za april prihodnje leto, a jih je Al Sisi premaknil na december, saj si želi biti ponovno izvoljen pred uvedbo novih varčevalnih ukrepov.

Al Sisi je na oblast prišel leta 2013 z vojaškim udarom in od takrat Egiptu vlada s trdo roko. Leta 2014 in leta 2018 je zmagal s 96 oziroma 97 odstotki glasov. Nazadnje je zmagal proti tekmecu, ki je odkrito podpiral njegovo vladavino. Pričakovati je, da ga bodo volilni organi znova z veliko prednostjo razglasili za zmagovalca.

Mohamed Lotfi iz Egiptovskega odbora za pravice in svoboščine je dejal, da "ni upanja", da bodo volitve prinesle kar koli drugega kot tretji predsedniški mandat za Al Sisija. Preostali kandidati po njegovih besedah ne kandidirajo, da bi zmagali, ampak da bi v prihodnosti dobili kakšne politične usluge, poroča Guardian.

Al Sisi je namreč v preteklih 10 letih iz vseh institucij odstranil vse, ki bi mu lahko nasprotovali, zapiral je politične nasprotnike, pripadnike civilne družbe, novinarje in običajne državljane, policijski aparat pa je močno povečal.