Spopadi so izbruhnili med protesti podpornikov šiitskega gibanja Hezbolah, ki so se zbrali pred poslopjem glavnega sodišča in zahtevali zamenjavo sodnika Tareka Bitarja v preiskavi lanske uničujoče eksplozije v pristanišču, med katero je umrlo več kot 200 ljudi. Šiitski protestniki so sodniku očitali pristranskost v preiskavi, ker naj bi odgovornost za tragedijo iskal pri šiitskih politikih.

Med protesti je izbruhnilo streljanje in ulice so zavzeli z avtomatskimi puškami ter minometi oboroženi moški. Hezbolah trdi, da so na protestnike začeli streljati s streh, in odgovornost pripisuje krščanski frakciji, kar pa le-to zanika. Na ulicah je bilo videti pripadnike šiitskih in krščanski milic v medsebojnem obstreljevanju, kar je mnoge spomnilo na obdobje državljanske vojne med letoma 1975 in 1990.

Kot poroča BBC, ki se sklicuje na vire v vojski in v bolnišnicah, so bile nekatere žrtve ustreljene v glavo. Vojska je na območje spopadov napotila svoje enote in zagrozila, da bo streljala na vse, ki bodo na ulicah oboroženi.

Libanonski premier Nadžib Mikati je v odzivu na nasilje dejal, da je to nazadovanje, ki pa ga bodo po njegovih besedah presegli. "Libanon prestaja težko obdobje. Smo kot bolnik na urgenci. Čaka nas še veliko faz do popolnega okrevanja," je dejal Mikati in dodal, da se njegova vlada trudi zagotoviti finančno pomoč Mednarodnega denarnega skalda (IMF) za okrevanje gospodarstva.

Eksplozija poglobila krizo

Mikati je vodenje vlade prevzel prejšnji mesec po več kot leto dni trajajoči politični krizi v državi, ki so jo še poglobile razprtije glede preiskave eksplozije v bejrutskem pristanišču in glede glavnega preiskovalca. Njegovo zamenjavo sta zaradi domnevne pristranskosti zahtevali šiitski gibanji Hezbolah in Amal.

Sodnik Bitar je namreč zavrnil pritožbi dveh nekdanjih ministrov iz Amala, ki so ju želeli zaslišati zaradi domnev o malomarnosti v povezavi z eksplozijo v pristanišču. Oba nekdanja ministra zanikata obtožbe in sodnika obtožujeta pristranskosti. Družine žrtev eksplozije so obsodile nujni pritožbi, zaradi katerih je bila preiskava prekinjena že drugič v dveh tednih, in politično vodstvo države obtožile, da se skuša izogniti odgovornosti.

Lanska eksplozija, ki je razdejala glavno bejrutsko pristanišče in velik del mesta, je še poglobila gospodarsko krizo v državi.

Po desetletjih korupcije in slabega vodenja je Libanon leta 2019 doživel finančni zlom, kar je pripeljalo do 90-odstotnega padca vrednosti domače valute v zadnjih dveh letih. Svetovna banka je libanonsko gospodarsko krizo označila za eno največjih gospodarskih depresij v sodobni zgodovini.