49-letni Trita Parsi, iranski avtor in politični analitik, strokovnjak za iransko-ameriške odnose, ki se je po študiju na Švedskem preselil v ZDA, je ustanovitelj Iransko-ameriškega sveta v Washingtonu (NIAC) ter soustanovitelj in podpredsednik ameriškega možganskega trusta Quincyjev inštitut za odgovorno državništvo, ki poziva k zadržanosti v ameriški zunanji politiki.

Je tudi avtor knjig Zahrbtno zavezništvo: Tajni posli Izraela, Irana in ZDA, Met kocke: Obamova diplomacija z Iranom in Izguba sovražnika: Obama, Iran in zmagoslavje diplomacije.

S Parsijem smo se pogovarjali zaradi nedavnih iranskih napadov na tarče v kar treh državah – Iraku, Siriji in Pakistanu, kar naj bi bil odgovor na teroristični napad v Keramu na začetku meseca, za katerega je odgovornost prevzela Islamska država.

Napadi Irana, ki jih je Teheran označil za povračilne, se dogajajo v času zelo razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in po treh mesecih in pol izraelske ofenzive v Gazi, ki jo tako s politično kot vojaško podporo omogočajo tudi ZDA.

Koliko je v Bidnovi in Netanjahujevi podpori vojaške agresije, tudi politične (ne)preračunljivosti, glede na to, da oba voditelja uživata nizko podporo, za prvega se bližajo predsedniške volitve, drugega pa na oblasti ohranja prav aktualna vojna v Gazi.

Gospod Parsi, kako spremljate razvoj aktualnih dogodkov na Bližnjem vzhodu? Najprej z napadom Hamasa na Izrael in silovitim izraelskim odgovorom v Gazi, pa z napadi na Libanon in nato na Jemen, potem pa še napadi Irana … zdi se, da se razmere hitro stopnjujejo v nekaj velikega …

Dokler v Gazi ni premirja, bo vedno obstajalo tveganje za stopnjevanje razmer na štirih različnih frontah: na izraelsko-libanonski meji, kjer Izrael zelo mika napasti Libanon, da bi uničil Hezbolah, v Rdečem morju z obstreljevanjem med ZDA in hutijevci, z napadi iraških in sirskih milic na ameriške sile, potem pa je tu še potencialno ponovno eskaliranje z iranskim jedrskim programom. Vse te fronte bi se dalo umiriti, če bi bilo sklenjeno premirje v Gazi – a ne Evropa ne administracija Joeja Bidna si ne prizadevata za to.

Iran je ta teden v treh dneh napadel kar tri države (Pakistan, Sirijo in Irak), in to v času, ko so napetosti na Bližnjem vzhodu že tako na vrelišču – zakaj?

Sorodna novica AIPAC – izraelski lobi, ki ima velik vpliv tako na republikance kot na demokrate

To je bila popolnoma in neverjetno butasta poteza od Irana. Nobena od teh treh tarč ni imela nobene dokazane povezave s terorističnim napadom v Kermanu 3. januarja. Zdi se, da Iran trpi za istim ameriškim "naredimo nekaj" sindromom, ki tako pogosto povzroči, da se Washington ustreli v nogo in stvari poslabša. Na srečo se stvari med Iranom in Pakistanom premikajo v pravo smer. Nobena stran nima interesa v konfliktu in nobena si ne želi, da bi jo obtožili odvračanja pozornosti od dogajanja v Gazi.

Obstaja tudi teorija, da Bidnova administracija podžiga položaj na Bližnjem vzhodu, ker podpora predsedniku naglo pada, smo pa v volilnem letu.

Biden popolnoma neustrezno postopa v krizi na Bližnjem vzhodu, ampak tega ne počne zato, ker bi si želel krize. Bolj kot to je osredotočen na interes Izraela poraziti Hamas. Bolj mu je mar za to, kot za ameriški interes izogniti se regionalni vojni.

Če ostaneva v ZDA – Biden izgublja podporo med ameriškimi volivci – še posebej med mladimi in arabskimi Američani – tudi zaradi svoje neomajne podpore agresiji Izraela v Gazi in zavračanja premirja. Alternativa je Donald Trump, ki v nasprotju s svojimi predhodniki res nikdar ni začel vojne, a bi bilo naivno pričakovati, da bi vodil kakor koli drugačno politiko do Izraela – navsezadnje se je pod njegovo administracijo ameriško veleposlaništvo preselilo iz Tel Aviva v Jeruzalem ...

Da, nihče ne bi smel gojiti kaj dosti upanja, da bi se Trump dobro spopadel z razmerami. Ima pa več občutka kot Biden, ko gre za tveganje stopnjevanja razmer, in je dovolj nekonvencionalen, da bi Izraelu rekel "ne", če bi bilo to potrebno. Zdi se, da Biden za kaj takega preprosto nima hrbtenice.

V svojem nedavnem prispevku za revijo Time pišete o napadih hutijevcev v Rdečem morju in kako bi jih Bidnova administracija lahko ustavila, hkrati pa umirila veliko napetosti na Bližnjem vzhodu s pozivom k premirju v Gazi. Namesto tega Biden vztrajno izraža svojo podporo Izraelu in s tem dejansko stopnjuje konflikt … Zdi se, da mir na Bližnjem vzhodu ni cilj te administracije.

Biden trpi za strateško zmedenostjo. Verjame, da se lahko izogne večji vojni, istočasno pa daje Izraelu čas in prostor, da uniči Gazo. Ta dva cilja si nasprotujeta, Biden pa daje prednost želji Izraela po uničenju Hamasa.

Osrednji (zahodni) mediji zelo radi v vsaki novici o hutijevcih pripišejo, da gre za upornike, ki jih podpira Iran. Kako močna je v resnici ta naveza? Koliko podpore prejemajo od Teherana?

Hutijevci so neodvisna organizacija, ki ne sprejema ukazov od Irana. Nedvomno pa prejemajo podporo iz Irana. Niso pa posrednik, ki bi mu lahko Iran ukazoval, kot bi se mu zljubilo.

Kaj pa same akcije hutijevcev v Rdečem morju? Napadi na vse tovorne ladje, namenjene v Izrael? Kako iskreni so, da gre za izraz solidarnosti s Palestinci, ali so zadaj kakšni skriti motivi?

Hutijevci imajo prav gotovo druge motive. Ampak če bi bilo v Gazi sklenjeno premirje, hutijevci pa bi napade nadaljevali, bi se osamili, tako mednarodno kot lokalno bi tudi izgubili podporo znotraj Jemna. Svojo moč in položaj so v Jemnu namreč okrepili ravno zato, ker so njihova dejanja povezana z usodo Gaze.

Menite, da se bodo napadi na hutijevce okrepili ali bodo bolj ali manj ciljani in sporadični kot do zdaj?

Bojim se, da bodo hutijevci okrepili svoje napade in izzvali Bidna, naj uresniči svoje grožnje. Od Bidna je bilo zelo nespametno, da se je zatekel k vojaški akciji – premirje v Gazi bi bilo precej učinkovitejše pri ustavitvi hutijevskih napadov. Zdaj pa bo namesto tega dobil stopnjevanje napadov hutijevcev.

Koliko pa je v interesu Izraela, da stopnjuje vojno in jo razširi na celotno regijo – navsezadnje ne govorimo le o Gazi, Izrael izvaja posamične napade tudi na Libanon, pa Sirijo …?

Izrael je sklenil, da po napadih 7. oktobra ni vzdržno živeti tik ob Hezbolahu, zato mora odstraniti skupino s svojih meja. Po navedbah Bidnove administracije Izrael kliče po vojni z Libanonom. Zdi se, da je Izrael preračunal, da bo, ker je bil Biden do zdaj tako popustljiv do Izraela, podprl tudi Izraelovo vojno v Libanonu. Tako da je Netanjahu očitno preračunal, da so aktualne razmere za Izrael najboljša priložnost, da razgradi Hezbolah. Imejte v mislih, da je v Netanjahujevem interesu, da vojna traja. V sekundi, ko se vojna konča, se konča tudi njegova politična kariera.