"To je najbolj konservativna vlada v zgodovini Izraela," je po poročanju Al Džazire v torek dejal Biden in dodal, da ta vlada "ne želi rešitve v obliki dveh držav". Bidnova vlada uradno sicer poziva k tej rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja po koncu vojne v Gazi.

Medtem se je že odzval izraelski minister za komunikacije Šlomo Kari, ki je dejal, da bi palestinska država "ogrozila varnost judovskega ljudstva".

"Tukaj ne bo nikakršne palestinske države, nikoli se ne bomo vrnili k Oslu in ne bomo dopustili ustanovitve še ene države med reko Jordan in (Sredozemskim) morjem," je dejal izraelski minister. Minister je mislil na sporazume iz Osla med Izraelom in Organizacijo za osvoboditev Palestine (PLO) iz sredine 90. let, ki bi morali v nekaj letih pripeljati do neodvisne palestinske države, a se to ni nikoli zgodilo.

Sorodna novica Vse več svaril strokovnjakov o "šolskem primeru genocida" v Gazi

Washington je sporočil, da je naklonjen temu, da v Gazi nadzor prevzame palestinska samoupravna oblast, ki delno nadzoruje manjši del okupiranega Zahodnega brega. Izrael temu odkrito nasprotuje.

Zagovorniki pravic Palestincev Bidna pozivajo, naj izkoristi adut v obliki milijard dolarjev pomoči Izraelu, da pritisne na to državo in jo prisili v spremembo politik do Palestincev.

Biden bolj kritičen do Izraela, a orožje še pošilja

Medtem se zdi, da Biden spreminja retoriko glede dogajanja v Gazi in izraelskih napadov nanjo. Tako znotraj demokratske stranke kot med njegovimi podporniki narašča pritisk za končanje vojne.

Kmalu po začetku obsežnega izraelskega bombardiranja Gaze je Biden javno podvomil o resničnosti števila žrtev v Gazi, ki jih je navajalo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Njegova vlada je pozneje priznala, da so ti podatki bolj ali manj zanesljivi. Da ni dokazov, da je ogromno število žrtev v Gazi napihnjeno, je nazadnje ugotovila tudi prestižna medicinska revija Lancet.

V torek pa je bil Biden bolj kritičen do Izraela in njegovega neprestanega bombardiranja Gaze. "Začenjajo izgubljati podporo," je dejal.

Dan prej, na slovesnosti v Beli hiši ob judovskem prazniku hanuka, je dejal nekaj podobnega. "Še naprej zagotavljamo vojaško podporo, dokler se ne znebijo Hamasa," je dejal o pomoči Izraelu. "A moramo biti previdni. Oni morajo biti previdni. Javno mnenje celotnega sveta se lahko čez noč spremeni. Ne moremo dopustiti, da se to zgodi," je dejal.

Kljub temu si Biden prizadeva za nov sveženj vojaške pomoči za Izrael v vrednosti 14 milijard dolarjev, ob tem pa nasprotuje pozivom k premirju.

Biden: Če ne bi bilo Izraela, na svetu ne bi bilo varnega Juda

Biden je na ponedeljkovi slovesnosti v Beli hiši sicer ponovil, da je njegova zavezanost Izraelu "neomajna".

"Ljudje, če ne bi bilo Izraela, na svetu ne bi bilo varnega Juda," je dejal predsednik ZDA, v katerih živi približno šest milijonov judovskih državljanov.

Omenil je tudi zapleteni odnos z izraelskim premierjem Netanjahujem, za katerega je dejal, da je v "težkem položaju".

Bela hiša je v ponedeljek tudi sporočila, da je zaskrbljena zaradi poročila časopisa Washington Post, da je Izrael v oktobrskem napadu v južnem Libanonu uporabil strelivo z belim fosforjem, ki so ga dobavile ZDA, in išče več informacij. Strelivo, ki se med drugim lahko zakonito uporablja na bojiščih za izdelavo dimnih zaves, lahko povzroči resne opekline.

Izrael je dejal, da je obtožba organizacije Human Rights Watch, da uporablja strelivo z belim fosforjem v Gazi in Libanonu, "nedvoumno napačna".

Avstralija, Kanada, Nova Zelandija za premirje

Medtem so premierji Avstralije, Kanade in Nove Zelandije v skupni izjavi sporočili, da podpirajo mednarodna prizadevanja za vzdržno premirje v Gazi.

"Vznemirjeni smo zaradi krčenja varnega prostora za civiliste v Gazi. Cena zmage nad Hamasom ne more biti nadaljevanje trpljenja vseh palestinskih civilistov," so sporočili.

Dodali pa so, da premirje ne more biti enostransko in da mora Hamas izpustiti vse talce ter – kot so dejali – prenehati uporabljati palestinske civiliste za živi ščit.