V pismu, v katerem je prvič v tej vlogi sprožil člen ustanovne listine ZN-a, s katerim lahko Varnostni svet opozori na določeno zadevo, je Guterres znova pozval k premirju.

V Gazi je bilo od začetka izraelskega obleganja pred skoraj dvema mesecema ubitih najmanj 16.248 ljudi, Guterres pa opozarja, da se razmere lahko še bistveno poslabšajo. Med nevarnostmi za tamkajšnje prebivalce je izpostavil bolezni in krepitev pritiskov v smeri razseljevanja civilistov v sosednje države.

"Razmere se hitro spreminjajo v katastrofo, ki ima lahko nepopravljive posledice za Palestince kot celoto ter za mir in varnost v regiji," je zapisal. Kot je poudaril, ima mednarodna skupnost odgovornost, da uporabi ves svoj vpliv, da prepreči nadaljnje zaostrovanje in konča to krizo.

Guterres je prvič uporabil 99. člen ustanovne listine ZN-a, ki pravi, da generalni sekretar lahko opozori Varnostni svet na kar koli, kar bi lahko po njegovi presoji ogrozilo mednarodni mir in varnost.

Türk: Palestinci živijo v popolni in vse hujši grozi

Palestinci v Gazi živijo v popolni in vse hujši grozi, pa je dejal visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk in znova pozval k premirju med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas.

Türk je pred prihajajočim svetovnim dnem človekovih pravic sporočil, da bi morala celotna mednarodna skupnost enoglasno in nemudoma pozvati k premirju na območju Gaze, ki jo izraelske sile oblegajo in napadajo skoraj dva meseca.

Avstrijski diplomat je ravnanje Izraela v Gazi označil kot kolektivno kaznovanje civilistov za napad Hamasa in drugih palestinskih oboroženih skupin na Izrael 7. oktobra. Ljudje v Gazi se odtlej vsakodnevno spopadajo s smrtjo, uničenjem in pomanjkanjem najosnovnejših dobrin. "Palestinci v Gazi živijo v popolni in vse hujši grozi," je še povedal.

V času, ko se krepijo strahovi pred širitvijo bolezni in lakote, je dobava humanitarne pomoči prebivalstvu znova tako rekoč prekinjena, je dejal Türk. "Katastrofalne razmere v Gazi je bilo mogoče v celoti predvideti in preprečiti. Moji humanitarni kolegi so razmere opisali kot apokaliptične," je dodal.

Avstrijec, ki je funkcijo visokega komisarja prevzel oktobra lani, je izpostavil tudi krizo človekovih pravic na zasedenem Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, kjer izraelske sile krepijo "nepotrebno ali nesorazmerno, celo militarizirano" rabo sile, naseljenci pa nasilno preganjajo palestinske skupnosti, za kar ne odgovarjajo.

Ob tem je izpostavil še porast sovražnega govora predstavnikov izraelskih oblasti in Hamasa. "Zgodovina nam je pokazala, kam lahko takšen jezik pripelje," je opozoril Türk in dodal, da bi sodišča lahko tak govor opredelila kot hujskanje k zločinom.

Edini način za končanje trpljenja je končati izraelsko okupacijo in doseči rešitev dveh držav, je še povedal.

Polarizirani Varnostni svet ZN je doslej v zvezi aktualno krizo na Bližnjem vzhodu sredi novembra uspel potrditi le resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok.

V Han Junisu najsrditejši spopadi do zdaj

Dan po tem, ko je izraelska vojska vdrla v Han Junis, iz najbolj naseljenega mesta na jugu Gaze poročajo o "najsrditejših" bojih med izraelskimi vojaki in pripadniki Hamasa do zdaj. Da potekajo srditi spopadi, so sporočili tudi iz Hamasa, katerega voditelji se po mnenju izraelske vojske skrivajo v predorih pod Han Junisom.

Zdravstvene oblasti v Gazi so sporočile, da je bilo v izraelskem napadu na hiše v Deir Al Balahu severno od Han Junisa ubitih veliko civilistov. Vodja tamkajšnje bolnišnice Šuhada Al Aksa je za Reuters povedal, da je bilo ubitih najmanj 45 ljudi.

Po navedbah izraelske vojske trenutno poteka tretja faza operacij v Gazi, ki se osredotoča na jug palestinskega območja in na del okoli Han Junisa, kamor je izraelska vojska vdrla v torek in se v središču spopadla s pripadniki Hamasa.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je Han Junis opisal kot "trdnjavo Hamasa", zato so izraelske sile odločene uničiti teroriste in njihovo infrastrukturo, kot so to storile na severu Gaze.

ZDA in ZN opozarjajo Izrael

Agencije Združenih narodov medtem opozarjajo, da je okrepitev spopadov še povečala humanitarno krizo in da v Gazi, kjer je razseljena že večina prebivalcev, ni več nobenega varnega kraja.

V Gazo trenutno ne pride dovolj pomoči, treba jo je povečati, in to smo izraelski vladi jasno povedali, je v torek v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Matthew Miller.

"Ni dovolj goriva, ni dovolj hrane, ni dovolj vode. Število tovornjakov, ki trenutno vstopajo v Gazo, znaša približno 100 na dan, kar je manj kot prejšnji teden v času prekinitve ognja. Moralo bi jih biti več," je pojasnil Miller.

Svetovni program za hrano (WFP) pod okriljem ZN-a je medtem v izjavi potrdil, da je v času sedemdnevnega premirja, ki se je izteklo prejšnji petek, s pomočjo dosegel približno 250.000 ljudi. Zdaj pa je po njihovih navedbah dostava pomoči v Gazo skoraj nemogoča, nadaljevanje spopadov pa ogroža življenje humanitarnih delavcev.

Sklad ZN-a za otroke (Unicef) je bil medtem kritičen do poziva izraelskih sil prebivalcem Gaze k umiku na varna območja. "To so majhne zaplate neplodne zemlje. Nimajo vode, nobenih objektov, zavetja pred mrazom in sanitarij," je povedal tiskovni predstavnik Unicefa James Elder.

Vodja Agencije ZN-a za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini pa je v torek zvečer po navedbah BBC-ja dejal, da je poziv k evakuaciji v južnem delu Gaze prejelo več kot 600.000 ljudi, pri čemer je bila skoraj polovica med njimi že prej prisiljena zapustiti svoje domove. Opozoril je tudi, da se prebivalci Gaze nimajo kam umakniti, saj so zavetišča presegla svoje zmogljivosti.

Izraelski zunanji minister Eli Koen je ob tem danes sporočil, da bodo humanitarni koordinatorki ZN-a na palestinskih ozemljih Lynn Hastings preklicali vizum za bivanje v državi, ker ni obsodila palestinskega gibanja Hamas. Hastings je večkrat kritizirala izraelsko ofenzivo v Gazi in pozivala k povečanju humanitarne pomoči.

Cilj Izraela demilitarizacija Gaze

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da si bo Izrael po koncu vojne s palestinskim gibanjem Hamas prizadeval za vzpostavitev demilitariziranega območja v Gazi, kjer na jugu potekajo hudi spopadi.

Na torkovi novinarski konferenci je Netanjahu ponovil cilje vojaških operacij v Gazi, kjer želi Izrael po njegovih besedah preprečiti vse možnosti za prihodnje grožnje z napadi na svoje ozemlje in zagotoviti vrnitev vseh talcev, ki jih je Hamas zajel v napadu 7. oktobra.

Kot je dejal, namerava Izrael po koncu vojne s Hamasom sam zagotoviti, da Gaza postane demilitarizirano območje, saj za izpolnitev te naloge ne zaupajo nobeni morebitni mednarodni sili.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je povedal, da kljub velikim uspehom izraelske vojske v dveh mesecih operacij ti niso prišli brez izgub, saj je bilo od začetka kopenskih spopadov v palestinski enklavi ubitih 80 izraelskih vojakov.

Netanjahu je mednarodno skupnost pozval k obsodbi posilstev, spolnih napadov in pohabljanj, ki naj bi jih pripadniki Hamasa zagrešili med napadom na jug Izraela, ko so ubili 1200 ljudi in zajeli približno 240 talcev, od katerih jih še vedno zadržujejo 138.

Poveljnik izraelske vojske Herzi Halevi je dejal, da je prednostna naloga izraelskih sil vrnitev ujetnikov, potem ko so nekdanji talci in družine še vedno zadržanih kritizirali izraelsko vlado zaradi obvladovanja krize s talci. Halevi je zagotovil, da so izraelski vojaki pripravljeni "narediti vse za vrnitev talcev", medtem ko uničujejo Hamas.

V torek se je več nekdanjih talcev in družinski člani tistih, ki so še vedno v ujetništvu, srečalo z Netanjahujem, in kot poročajo mediji, je bil sestanek izredno napet, saj naj bi udeleženci kritizirali izraelskega premierja, ker naj ne bi storil dovolj za izpustitev talcev, ob tem pa so ga pozivali tudi k odstopu.

Hamas zavrača obtožbe o posilstvih

V svojih izjavah je izraelski premier pozneje izrazil pričakovanje, da se bodo vsi "civilizirani voditelji, vlade in narodi izrekli proti tem grozodejstvom".

"Organizacijam za pravice žensk, organizacijam za človekove pravice pravim: slišali ste za posilstva izraelskih žensk, srhljive grozote, spolno pohabljanje – kje za vraga ste?" je dejal.

BBC poroča, da so njegovi novinarji videli dokaze o posilstvih, spolnem nasilju in pohabljanju žensk, ki so jih izvajali pripadniki Hamasa med napadom 7. oktobra.

Več ljudi, ki so bili vključeni v zbiranje in identifikacijo trupel ubitih v napadu, je za BBC povedalo, da so videli številne znake spolnega nasilja vključno z zlomljenimi medenicami, modricami, urezninami in raztrganinami, žrtve pa so bile od otrok in najstnikov do upokojencev.

Na videoposnetku pričevanja očividca z glasbenega festivala Nova, ki ga je novinarjem pokazala izraelska policija, so podrobno opisani skupinsko posilstvo, pohabljanje in usmrtitev ene žrtve.

Videoposnetki golih in okrvavljenih žensk, ki jih je Hamas posnel na dan napada, in fotografije trupel, posnete na prizoriščih pozneje, po poročanju BBC-ja kažejo, da so bile ženske spolne tarče njihovih napadalcev.

Hamas je že večkrat zavrnil obtožbe, da so njegovi pripadniki zagrešili posilstva, in te obtožbe označil za neutemeljene laži.

Po mnenju Hamasa gre za "del sionistične kampanje za spodbujanje obtožb, s katerimi demonizirajo odpor Palestincev". Kot so poudarili v izjavi za javnost, so trditve o posilstvih del "niza izraelskih laži" od začetka vojne.

Sankcije ZDA proti judovskim naseljencem

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v torek napovedal uvedbo sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilne napade na Palestince na zasedenem Zahodnem bregu. Sankcije med drugim zajemajo prepoved vstopa v ZDA.

"ZDA dosledno nasprotujejo dejanjem, ki spodkopavajo stabilnost na Zahodnem bregu. Izraelski vladi smo povedali, da mora storiti več za kaznovanje skrajnih naseljencev, ki izvajajo nasilne napade na Palestince na Zahodnem bregu. Ti napadi so nesprejemljivi in prejšnji teden sem v Izraelu dal vedeti, da bodo ZDA ukrepale," je sporočil Blinken.

V izjavi je med drugim poudaril, da ZDA še naprej opozarjajo Izrael, naj sprejme dodatne ukrepe za zaščito palestinskih civilistov pred napadi skrajnežev, kakor tudi opozarjajo palestinske oblasti, naj storijo več za omejitev napadov na Izraelce. Prepoved potovanj v ZDA je zato doletela tudi več Palestincev. State Department ni objavil imen oseb, ki so jih doletele sankcije.

Uradniki vlade predsednika Joeja Bidna sicer Izrael že tri leta tako zasebno kot javno opozarjajo pred nasiljem izraelskih naseljencev na zasedenih palestinskih ozemljih, poroča ameriški medij Axios, ki se sklicuje na uradnike ameriške vlade. Izraelske naselbine na palestinskih ozemljih so namreč nezakonite po mednarodnem pravu.

Po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra se je število napadov izraelskih naseljencev na Palestince povečalo, Biden pa je že pred dvema tednoma v komentarju za ameriški časopis Washington Post napovedal sankcije proti Izraelcem, ki napadajo Palestince.

Kot opozarjajo Združeni narodi, v primerih takšnih napadov sicer neredko naseljence spremljajo ali aktivno podpirajo izraelski vojaki. Tudi vojska v zadnjem obdobju vse pogosteje izvaja smrtonosne racije na Zahodnem bregu. Samo letos je bilo po ocenah palestinskega ministrstva za zdravje v takšnih racijah ubitih 467 ljudi.

Izrael v zavetju vojne širi naselbine v vzhodnem Jeruzalemu

Izraelske oblasti pa so ob vojni v Gazi odobrile širitev nezakonitih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, je opozorila izraelska nevladna organizacija Mir zdaj. Polovica nove jeruzalemske soseske s 1738 stanovanjskimi enotami bo namreč v vzhodnem delu mesta, ki ga Izrael okupira.

"Če ne bi bilo vojne, bi bilo veliko hrupa," je širitev naselbin komentiral predstavnik nevladne organizacije Hagit Ofran, ob tem pa poudaril, da ta projekt predstavlja težavo za kontinuiteto palestinske države med jugom Zahodnega brega in vzhodnim Jeruzalemom.

Polovica nove soseske bo po njegovih navedbah na izraelski strani Jeruzalema, preostanek pa na drugi strani t. i. zelene črte, ki je med letoma 1949 in 1967 ločevala izraelski del starodavnega mesta od vzhodnega Jeruzalema pod jordansko upravo.

Po vojaški zmagi leta 1967 je Izrael okupiral Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem, tega pa si je pozneje enostransko priključil.

Po navedbah Ir Amina, nevladne organizacije, ki nasprotuje izraelskim naselbinam, v vzhodnem Jeruzalemu živi okoli 300.000 Palestincev in 200.000 Izraelcev.

Erdogan posvaril Izrael pred preganjanjem Hamasa v Turčiji

Če bo Izrael pripadnike Hamasa preganjal na ozemlju Turčije, bodo zanj sledile resne posledice, pa je posvaril turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Izrael bo v tem primeru plačal ceno, od katere si ne bi mogel opomoči, je dodal.

Do Erdoganovih svaril prihaja po tem, ko je ameriški časopis Wall Street Journal poročal, da se Izrael po koncu vojne v Gazi pripravlja na iskanje in pregon voditeljev Hamasa po vsem svetu. Turčija sicer ohranja stike s Hamasom, v državi pa naj bi bili tudi uradniki tega palestinskega gibanja.

Turški predsednik je od začetka najnovejših spopadov med Izraelom in Hamasom večkrat kritiziral ravnanje Izraela, zlasti premierja Benjamina Netanjahuja. V ponedeljek je Netanjahuja označil za "mesarja Gaze" in dodal, da mu bodo zaradi zločinov v Gazi sodili, tako kot so sodili nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu obtožilo zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.