Urad izraelskega predsednika vlade je sporočil, da so talci prispeli v Izrael, uradniki pa so o tem že obvestili njihove družine. Po navedbah novinarja francoske tiskovne agencije AFP so talce Rdečemu križu izročili tako pripadniki Hamasa kot Islamskega džihada. Novinar je še dodal, da so poleg dveh tajskih državljanov osvobodili še deset Izraelk.

Izraelska zaporniška služba je medtem sporočila, da je v skladu z dogovorom o premirju izpustila 30 palestinskih zapornikov. Kot je pred tem na omrežju X zapisal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed Al Ansari, je med 30 izpuščenimi palestinskimi zaporniki 15 žensk in 15 mladoletnikov.

Nova izmenjava ujetnikov je potekala v skladu z veljavnim dogovorom o začasni prekinitvi ognja. Dogovor je začel veljati v petek in naj bi prvotno trajal do danes, a se je vpletenima stranema ob posredovanju Katarja, Egipta in ZDA v ponedeljek uspelo dogovoriti o podaljšanju prekinitve spopadov za dva dni.

Kljub dogovoru pa je na območju Gaze danes prišlo do izmenjave ognja. Več ljudi naj bi streljalo na izraelske vojake, na dveh lokacijah v bližini položajev izraelskih sil pa naj bi eksplodirale tri eksplozivne naprave. To pomeni, da je bilo premirje kršeno, je sporočila izraelska vojska in dodala, da je več vojakov utrpelo lažje poškodbe.

Izraelska vojska je prav tako opozorila, da Hamas v Gazi hrani trupla treh njihovih vojakov. Število izraelskih vojakov, ki so bili ubiti od 7. oktobra, je tako naraslo na 395, poroča katarska televizija Al Džazira.

Tudi Hamas je potrdil izmenjavo ognja v Gazi, a je za kršenje dogovora o začasnem premirju obtožil izraelske sile. Ob tem je palestinsko gibanje poudarilo, da bodo še naprej spoštovali dogovor, dokler bo to počel tudi Izrael.

Izrael je pripravljen podaljšati trenutno premirje, je po poročanju britanskega BBC-ja naznanil tiskovni predstavnik izraelske vlade Ejlon Levi. "Dovolili bomo izpustitev še 50 palestinskih zapornikov, če bo Hamas želel nadaljevati izpuščanje talcev," je pojasnil.

Ob tem je dodal, da bodo, ko bo Hamas prenehal osvobajati talce, nadaljevali vojaške operacije in izvajanje pritiska na palestinsko oboroženo gibanje, da zagotovijo izpustitev vseh preostalih talcev.

V ponedeljek je bilo iz Gaze v Izrael vrnjenih 11 izraelskih državljanov. Skupno je Hamas od začetka premirja v petek vrnil 79 zajetih izraelskih in tujih državljanov.

Izraelske oblasti pa so v ponedeljek iz zaporov izpustile 33 Palestincev. Skupno je bilo od petka na prostost izpuščenih 180 ljudi, žensk in otrok.

V okviru dogovora o premirju je Izrael dovolil prihod dodatne humanitarne pomoči v okupirano Gazo, kjer 2,3 milijona ljudem primanjkuje hrane, vode, goriva, zdravil, elektrike. 1,8 milijona ljudi je razseljenih, Gaza je zaradi obsežnega izraelskega bombardiranja razdejana.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da predstavlja premirje "žarek upanja in človečnosti", a da zgolj dvodnevno podaljšanje ni dovolj.

Potem ko je bilo 7. oktobra na jugu Izraela v vdoru Hamasa ubitih približno 1200 ljudi, je bilo v mesecu in pol izraelskih napadov, ki so sledili, v Gazi ubitih več kot 14.800 ljudi, vključno z 10.000 ženskami in otroki.

Izrael je v Gazi uničil tudi 46.000 domov, več kot 234.000 je poškodovanih. Gre za približno 60 odstotkov vseh stanovanjskih enot v Gazi. Izrael je ob tem napovedal nadaljevanje napadov na Gazo po koncu premirja.

Katar upa na podaljšanje premirja

Tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da se bo premirje še podaljšalo. Kot je pojasnil, bodo v dveh dneh podaljšanja iz Gaze izpustili skupno 20 talcev, izraelske zapore pa bo lahko zapustilo 65 Palestincev.

Od začetka spopadov 7. oktobra do tik pred ustavitvijo ognja je v Gazi po palestinskih podatkih umrlo skoraj 15.000 ljudi. Do 25. novembra je ob tem v Gazi umrlo 75 izraelskih vojakov.

Gazi po bombah grozijo bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bi lahko v Gazi zaradi nalezljivih bolezni umrlo več ljudi kot zaradi bombardiranja, če zdravstveni sistem v palestinski enklavi ne bo obnovljen.

Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je bilo v izraelskih napadih na Gazo od 7. oktobra ubitih več kot 15.000 ljudi, med njimi kar 40 odstotkov otrok, od katerih so bili številni pokopani pod ruševinami zgradb, ki so bile zadete med silovitimi bombardiranji.

"Sčasoma bomo priča umiranju več ljudi zaradi bolezni, kot pa zaradi bombardiranja, če nam ne bo uspelo znova vzpostaviti zdravstvenega sistema," je dejala Margaret Harris na novinarski konferenci v Ženevi, ki je opozorila predvsem na pojav driske pri dojenčkih in otrocih. Pri otrocih do petega leta starosti so primeri driske od začetka novembra narasli kar za več kot stokrat.

Po besedah Harris je to posledica lakote in pomanjkanja čiste pitne vode, k porastu primerov pa prispeva tudi gneča in prenatrpanost v zatočiščih, kamor so se zatekli razseljeni prebivalci.

Tiskovni predstavnik agencije ZN-a za otroke v Gazi James Elder je dejal, da so bolnišnice v Gazi polne otrok z opeklinami in ranami od šrapnelov ter gastroenteritisom zaradi pitja umazane vode.

Elder je opisal, kako je videl enega otroka brez dela noge več ur ležati na tleh bolnišnice, ne da bi bil zdravljen, in sicer zaradi pomanjkanja medicinskega osebja. Drugi poškodovani otroci so ležali na improviziranih vzmetnicah na parkiriščih in vrtovih zunaj, je povedal.

"Povsod morajo zdravniki sprejemati grozljive odločitve o tem, komu dajo prednost," je dejal.

Pomoč prišla na sever

Humanitarnim organizacijam je med ustavitvijo bombardiranja uspelo dostaviti pomoč tudi na sever Gaze. Kljub pozivom Izraela k evakuaciji s severa območja tam še vedno ostaja več sto tisoč ljudi.

Urad ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je sporočil, da so na sever dostavili hrano, vodo, šotore, odeje, zdravila in gorivo. Ker so dobili gorivo, bodo lahko znova zagnali naprave za razsoljevanje in pridobivanje vode. V hudo poškodovani bolnišnici Al Šifa v mestu Gaza pa jim je uspelo znova odpreti oddelek za dializo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pred obalo Egipta v bližini mesta Al Ariš je v ponedeljek prispela tudi francoska bojna ladja, ki se bo uporabljala kot bolnišnica za ranjene civiliste, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA, ki odločno podpirajo in oborožujejo Izrael, pa bodo poslale tri letala s hrano, zdravili in zimsko opremo. Gre za prvo ameriško vojaško letalo s pomočjo od začetka spopadov 7. oktobra. Prvo letalo bo predvidoma pristalo danes, druga dva pa v prihodnjih dneh.

Zmerni optimizem na jugu

Palestinska novinarka Hind Kudari iz Kan Junisa na jugu Gaze za Al Džaziro poroča, da so zaradi premirja Palestinci v tem delu Gaze nekoliko optimistični. Skušajo se vrniti k normalnemu življenju, kolikor je to mogoče.

Nekateri čakajo v vrstah pred bankami, da dvignejo denar, drugi v vrstah za polnjenje plinskih jeklenk. Prvič v dveh tednih so se odprle nekatere pekarne.

Obenem pa so tisti, ki so se na jug zatekli s severa Gaze, razočarani, ker se ne morejo vrniti na domove. Ljudje ne vejo, kaj se je zgodilo z njihovimi domovi ali bližnjimi.

Izrael vrača palestinske delavce

Izraelski vojaški radio poroča, da bo Izrael v Gazo poslal več tisoč palestinskih delavcev, ki so delali v Izraelu. Radio poroča, da so bili ti delavci aretirani in pridržani, češ da so bili v Izraelu nezakonito.

Od 7. oktobra je Izrael v Gazo večkrat poslal tisoče Palestincev, ki so prej imeli dovoljenje za delo v Izraelu in na Zahodnem bregu.

Lenarčič poziva k dobavi goriva

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je pozval k povečani dostavi goriva v Gazo in pri tem opozoril, da izraelska omejitev goriva ovira izvajanje humanitarne pomoči. Spomnil je tudi, da resolucija Varnostnega sveta ZN-a od vseh strani zahteva neoviran dostop za humanitarno pomoč na območje.

"Pozivamo k povečanju dobave goriva za območje (Gaze)," je dejal Lenarčič na današnjem dogodku za novinarje v Bruslju, posvečenem humanitarni pomoči EU-ja.

"Humanitarni dostop bi moral temeljiti na potrebah, ne pa na omejitvah," je dejal komisar, ki upa, da bo prišlo do daljše prekinitve ognja v vojni med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.

Po besedah Lenarčiča se dostava pomoči v Gazo spoprijema z dvema ozkima grloma. Tovornjaki, ki so vstopali v Gazo prek mejnega prehoda Rafa – edinega prehoda med palestinsko enklavo in Egiptom, so morali opraviti varnostni pregled na točki, oddaljeni 90 minut vožnje. Druga težava pa je, da Izrael dovoli le omejene količine goriva v Gazo, ki "še vedno ne zadoščajo za potrebe" v enklavi.

Lenarčič je dejal, da Bruselj poziva k večji zmogljivosti pregledov tovornjakov in dovoljenju za dostavo večjih količin goriva v Gazo.

Opozoril je, da je gorivo bistveno za humanitarne operacije, bolnišnice, vodne postaje, obrate za razsoljevanje, vodne črpalke in pekarne. "Količine, ki trenutno dnevno vstopajo, za vse to niso dovolj," je dejal.

Lenarčič je tudi poudaril, da je resolucija Varnostnega sveta ZN-a s 16. novembra zavezujoča za vse strani in od njih zahteva, da omogočijo "neoviran dostop" za hrano, vodo, zdravila, gorivo in druge potrebne pripomočke za Gazo.

Ob tem je pripomnil, da Hamas ali – kot kaže – Izrael ne spoštujeta mednarodnega humanitarnega prava.

Države članice EU-ja in humanitarne organizacije skušajo v okviru začasnega premirja med Izraelom in Hamasom, ki je začel veljati prejšnji petek in bilo v ponedeljek podaljšano za dva dni, zagotoviti pomoč 2,3 milijona prebivalcem Gaze.

Tretji Blinknov obisk po 7. oktobru

V Izrael bo medtem ta teden znova prišel ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki naj bi se pogovarjal o humanitarni situaciji v Gazi. Blinken bo obiskal tudi okupirani Zahodni breg. To bo tretji Blinkov obisk območja po 7. oktobru.