Hamas je prvo skupino 13 talcev, v kateri so ženske in otroci, v skladu z dogovorom izpustil in jih predal uslužbencem Rdečega križa v Gazi, od koder so jih odpeljali na mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom, kjer jih je prevzela izraelska notranja varnostna služba Šin Bet. Svojci naj bi jih čakali v bolnišnicah, kjer se bodo po več kot mesecu dni znova videli.

Izraelska vojska je pozneje sporočila, da so izraelski talci že na izraelskem ozemlju, kjer so opravili prvi zdravstveni pregled. Po prvih podatkih so videti zdravi, med njimi pa so štirje otroci in njihove matere in pet starejših žensk. "Otroci, njihove matere in druge ženske. Vsak izmed njih je svet zase. A obljubljam družinam in vsem državljanom Izraela: predani smo temu, da vrnemo domov vse naše talce," je dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Katarsko zunanje ministrstvo in Rdeči križ sta potrdila, da je Hamas skupno izpustil 24 talcev – 13 državljanov Izraela, med katerimi imajo nekateri dvojno državljanstvo, 10 državljanov Tajske in enega Filipinca. Da so med izpuščenimi tudi štirje Nemci, je nato sporočila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. "Nadvse mi je odleglo, da so med 24 izpuščenimi talci v Gazi tudi štirje Nemci in da bo lahko oče po 49 dneh pekla in nepredstavljivega strahu znova objel svoji dve mali hčerki in ženo. Izpustitev preostalih talcev ostaja prioriteta," je dejala.

Katarsko zunanje ministrstvo je nato na omrežju X zapisalo, da je tudi Izrael iz zapora Ofer na Zahodnem bregu izpustil 39 Palestincev, 24 žensk in 15 najstnikov.

Tajski premier: Izpuščeni tudi tajski delavci

Tajski premier Sreta Tavisin je predtem dejal, da je njegova vlada prejela potrditev, da bo Hamas izpustil 12 njihovih državljanov. Tajci – 10, ne 12 – so že prišli na ozemlje Izraela, kjer so jih sprejeli predstavniki tajskega veleposlaništva.

Med napadom 7. oktobra je bilo med več kot 240 ljudmi, ki jih je ugrabilo gibanje Hamas, tudi 23 tajskih delavcev. Po podatkih tajskega zunanjega ministrstva predvsem v kmetijskem sektorju v Izraelu namreč dela okoli 30.000 Tajcev.

Kot navajajo mediji, so vsi izpuščeni Tajci moški, saj gre za ločen dogovor s Hamasom, pri katerem sta posredovala Katar in Egipt.

Po navedbah Al Džazire je med več kot 200 talci, ki jih Hamas še vedno zadržuje v Gazi, približno polovica tujcev in dvojnih državljanov iz okoli 40 držav, vključno z Argentino, Veliko Britanijo, Čilom, Francijo, Nemčijo, Portugalsko, Španijo, Tajsko in ZDA.

Biden: To je šele začetek procesa

Izmenjavo talcev in zapornikov je komentiral ameriški predsednik Joe Biden, ki je dejal, da gre šele za "začetek procesa". "Pričakujemo, da bodo jutri izpuščeni novi talci. In dan zatem tudi. V naslednjih dneh pričakujemo, da se bo k svojim družinam vrnilo več deset talcev." Ob tem se je zahvalil voditeljem Katarja, Egipta in Izraela za dogovor, ki je to omogočil.

Biden je poudaril, da je rešitev krize na Bližnjem vzhodu in oblikovanje dveh držav sedaj pomembnejša kod kadarkoli, saj nadaljevanje poti nasilja, umorov in vojne daje Hamasu tisto, kar si želi. Dodal je, da ne dvomi, da so bili napadi Hamasa posledica pogajanj pod vodstvom ZDA za normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo.

Dodal je tudi, da je premor v bojevanju priložnost, da civilisti v Gazi dobijo prepotrebno hrano, vodo, zdravila in gorivo. "Ne želimo vreči stran niti minute," je dejal o dostavi pomoči.

Začetek premirja

V Gazi je ob 7. uri po krajevnem času začelo veljati štiridnevno premirje med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Hamas naj bi vsak dan premirja izpuščal nove skupine talcev. Skupaj naj bi jih izpustili 50. V zameno naj bi Izrael izpustil najmanj 150 palestinskih žensk in otrok, ki so zaprti v izraelskih zaporih, in dovolil dostavo več humanitarne pomoči v okupirano in razdejano Gazo.

Hamas je na jugu Izraela 7. oktobra zajel približno 240 talcev, štiri je do zdaj izpustil, več naj bi jih umrlo zaradi izraelskega bombardiranja. Pred 7. oktobrom je bilo v izraelskih zaporih okoli 5200 Palestincev. Zdaj jih je že 7200, tudi 250 otrok, starih 17 let in manj.

Izrael je po vdoru Hamasa aretiral tudi približno 4000 delavcev iz Gaze, ki so delali v Izraelu. Zaprli so jih v vojaška oporišča.

Vprašanje zapornikov je za Palestince zelo pomembno, saj je najmanj 40 odstotkov palestinskih moških del življenja preživelo v izraelskih zaporih.

Vodja Hamasa: Premirje bomo spoštovali, dokler ga bo Izrael

Vodja Hamasa Ismail Hanija je v televizijskem nagovoru izjavil, da se bo gibanje držalo dogovora z Izraelom o premirju in izmenjavi talcev za palestinske zapornike, vse dokler bo dogovor spoštoval tudi Izrael.

"Gibanje potrjuje, da se bo držalo dogovora in ga uspešno izvajalo, dokler bo tudi sovražnik zavezan temu dogovoru," je v nagovoru, prvem, odkar je začelo veljati štiridnevno premirje med sprtima stranema, dejal Hanija in dodal, da je dogovor plod težavnih pogajanj. Ob tem je zatrdil, da gibanje ne bo zapustilo svojih položajev v Gazi, prav tako pa zavrača vsakršno "zunanje vmešavanje" v to, kako bo območje vodeno v prihodnje.

Izraelska vojska je medtem zapustila največjo bolnišnico na območju Gaze Al Šifa, kamor je vdrla prejšnji teden, je sporočilo ministrstvo za zdravje v enklavi. V bolnišnici naj bi sicer izraelska vojska našla tako podzemni predor, ki naj bi bil del podzemne mreže Hamasa, kot tudi orožje.

Kljub umiku je tiskovni predstavnik ministrstva opozoril, da so razmere v bolnišnici še vedno težke. Poleg pomanjkanja medicinskih potrebščin in škode na stavbah je uničen glavni generator, ki je bolnišnici zagotavljal elektriko.

"Prizadevamo si za nadaljnje evakuacije iz bolnišnic v najkrajšem mogočem času," pa je dejal tiskovni predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Christian Lindmeier. Dodal je, da WHO "izjemno skrbi" za varnost približno stotih bolnikov in zdravstvenih delavcev, ki so po evakuaciji drugih na jug Gaze ostali v bolnišnici.

Izraelski obrambni minister Joav Galant pa je medtem dejal, da je štiridnevno premirje le "kratek premor", po katerem bo Izrael nadaljeval operacije s "polno vojaško močjo". "Ne bomo nehali, dokler ne uresničimo naših ciljev, torej uničenja Hamasa in vrnitve talcev iz Gaze," je dejal.

Okrepljeni napadi tik pred začetkom premirja

Premirje, za katero sta se strani dogovorili ob posredovanju Katarja, bi moralo začeti veljati v četrtek, a so ga zaradi zapleta ob tem, katere talce bodo izpustili in kako, preložili na danes. Katar, ki ima stike tako z izraelsko vojsko kot s Hamasom in bo spremljal spoštovanje premirja, je sporočil, da je mogoče njegovo podaljšanje do deset dni.

Izraelski napadi na območju Gaze so se ponoči nadaljevali vse do premirja. Tik pred začetkom prekinitve ognja so se tudi na izraelskem ozemlju ob meji z Gazo po poročanju nemške tiskovne agencije DPA oglasile sirene za raketne napade.

Izraelska vojska je predtem še okrepila napade v Gazi. Ti so bili po poročanju Al Džazire najsmrtonosnejši za Palestince na severu območja, v mestu Gaza in na jugu.

Po navedbah ministrstva za zdravje na območju Gaze so izraelski vojaki tudi vdrli v Indonezijsko bolnišnico na severu Gaze.

Vstopili tovornjaki s pomočjo

Po poročanju Al Džazire prebivalci Gaze upajo na izboljšanje razmer. V Gazo je danes vstopilo 137 tovornjakov s pomočjo, kar je največji konvoj humanitarne pomoči v Gazi od sedmega oktobra. Prišlo je tudi 129.000 litrov goriva in štiri cisterne s plinom. Egipt je sporočil, da bodo toliko goriva in plina v Gazo dobavili vsak dan.

Ta količina je močno premajhna glede na potrebe 2,3 milijona ljudi v Gazi, a za prebivalce je to vendarle dober trenutek.

ZN-ov Svetovni program za hrano je sporočil, da ima pripravljenih več kot 100 tovornjakov za dobavo hrane.

Novinar Al Džazire Hani Mahmud iz Kan Junisa na jugu Gaze poroča o "občutku sreče, občutku optimizma". A dodaja, da je to "previdni optimizem, saj je bilo v 48 dneh neprestanih zračnih napadov in pobijanja tako veliko Palestincev obkroženih z uničenjem in krvjo, trupli bližnjih in družinskih članov".

Izraelske sile napadle ljudi, ki so hoteli domov

Izraelska vojska bo med prekinitvijo ognja ohranila svoje vojake na okupiranem območju. Sporočila je, da Palestincem med premirjem ne bo dovolila vrnitve na sever Gaze.

Palestinska tiskovna agencija Vafa navaja očividce, ki so dejali, da so izraelske sile ranile sedem ljudi, ki so se poskusili vrniti na svoje domove na severu Gaze. Dva človeka naj bi bila ubita.

Številni Palestinci so se kljub svarilom podali na pot proti severu, da bi preverili stanje svojih domov in poskušali najti svojce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael je že napovedal, da bo po izteku premirja nadaljeval napade na Gazo, s katerimi naj bi uničil Hamas.

V Gazi je bilo v sedmih tednih napadov ubitih več kot 14.800 ljudi, od tega več kot 5500 otrok, v Izraelu pa je bilo 7. oktobra ubitih 1200 ljudi.

V Gazi, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967, pod blokado pa od leta 2007, živi okoli 2,3 milijona Palestincev. Od tega jih je okoli 1,7 milijona razseljenih zaradi obsežnih napadov Izraela. Ogromni deli območja so uničeni in številni niti nimajo več domov, kamor bi se lahko vrnili.

Izraelske sile nadaljujejo racije na Zahodnem bregu

Medtem izraelske okupacijske sile nadaljujejo racije po okupiranem Zahodnem bregu. V Jerihu naj bi bil ubit 22-letni Palestinec, v Tulkaremu pa je umrl Palestinec, ki je bil kritično ranjen med racijo.

Od 7. oktobra je bilo na Zahodnem bregu ubitih najmanj 231 Palestincev, vključno s šestimi zaporniki, ki so umrli v izraelskem pridržanju.

Mirno na meji med Izraelom in Libanonom

Po uveljavitvi premirja v Gazi je mirno tudi na meji med Izraelom in Libanonom. "Na južni meji je zavladal negotov mir, potem ko je humanitarno premirje v Gazi začelo veljati ob 7. uri po krajevnem času," je o razmerah na libanonski meji z Izraelom poročala libanonska tiskovna agencija.

Tudi fotograf AFP-ja, ki je v obmejni regiji Mardžajun, je dejal, da je še deset minut pred začetkom veljavnosti premirja slišal streljanje, nato pa je nastala tišina.

Libanonsko gibanje Hezbolah je v četrtek vnovič izvedlo obsežne napade na Izrael. Skupno naj bi jih izvedlo več kot 20, tarča pa so bili izraelski vojaški položaji.

Zgolj v enem od napadov naj bi libanonsko gibanje izstrelilo 48 raket na vojaško oporišče v bližini mesta Safed na severu Izraela. To je bil največji raketni napad Hezbolaha od začetka spopadov med Izraelom in Hamasom. Izraelska vojska pa je sporočila, da je v povračilnih napadih v četrtek s helikopterji in bojnimi letali napadla infrastrukturo Hezbolaha in izstrelišča raket.

Na obmejnem območju od začetka oktobra poteka najsilovitejše obstreljevanje med izraelsko vojsko in Hezbolahom po letu 2006. Spopadi so terjali najmanj 109 življenj. Med ubitimi je bilo tudi 17 civilistov, vključno s tremi novinarji.