Trije civilisti so 52-letni Eli Šarabi, 34-letni Or Levi in 56-letni Ohad Ben Ami.

Šarabi je bil po poročanju BBC-ja zajet v kibucu Beeri skupaj s svojim bratom Yossijem, ki je v ujetništvu umrl. V napadu Hamasa na kibuc so bili ubiti Elijeva žena in dve hčerki. Ben Ami je bil v Beeriju zajet skupaj z ženo, ki jo je Hamas pozneje izpustil. Levi je bil zajet na festivalu Nova, na katerem je bil z ženo Raz, katere truplo so našli v zaklonišču, v katerem se je par skrival pred napadalci, še piše BBC.

Med palestinskimi zaporniki in pridržanimi v Izraelu bodo izpustili 18 takih, ki prestajajo dosmrtne kazni, 54 ljudi z dolgotrajnimi kaznimi in 111 ljudi iz Gaze, ki so bili aretirani po Hamasovem napadu 7. oktobra, je francoski tiskovni agenciji AFP povedala predstavnica palestinske nevladne organizacije Amani Sarahneh.

V skladu z dogovorom o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom, ki je začel veljati 19. januarja, je Hamas doslej izpustil 18 talcev v zameno za 583 palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov.

Netanjahu si želi konec Hamasa v Gazi

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim obiskom v Washingtonu predstavil načrt za končanje vojne v Gazi, po katerem bi se Hamas odpovedal oblasti v Gazi, voditelji tega palestinskega gibanja pa bi bili izgnani iz enklave.

Netanjahu naj bi na srečanjih z ameriškimi uradniki poudaril, da ne vidi poti do izvedbe povojnega načrta za Gazo, dokler bo enklava pod nadzorom Hamasa. Zato naj bi predstavil načrt za končanje vojne, po katerem bi se Hamas odpovedal oblasti v Gazi, njegovi voditelji pa bi bili izgnani iz enklave, je v četrtek ob sklicevanju na dva ameriška in en izraelski vir poročal ameriški spletni portal Axios.

Z izgonom voditeljev Hamasa bi se lahko tudi odprla vrata za izvedbo načrta, ki bi vključeval ameriški prevzem Gaze, še poroča Axios. Trump je namreč po srečanju z Netanjahujem napovedal, da bodo ZDA prevzele Gazo in izselile tamkajšnje prebivalce v sosednje države.

V ospredju pogovorov med voditeljema je bil tudi dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi ujetnikov, ki je začel veljati 19. januarja. Po navedbah izraelskega uradnika naj bi Netanjahu izrazil pripravljenost na resna in vsebinska pogajanja o drugi fazi dogovora, prav tako naj bi želel podaljšati prvo fazo, med katero bi Hamas izpustil dodatne talce, trdijo ameriški viri.

V prvi fazi, ki naj bi trajala 42 dni, naj bi Hamas izpustil skupno 33 od 94 izraelskih talcev, ki so še vedno v Gazi. Izrael pa bi v tem času izpustil okoli 1900 Palestincev. Druga faza naj bi medtem zajemala izpustitev preostalih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze.

Kot je pojasnil izraelski uradnik, bi pri morebitnem podaljšanju prve faze Hamas izpustil največ dva ali tri talce. V zameno naj bi Netanjahu med pogajanji o drugi fazi Hamasu predlagal izpustitev nekaterih palestinskih zapornikov, ki jih Izrael v prvi fazi ni želel izpustiti.

Po navedbah ameriških virov naj bi Netanjahu tudi zahteval, da Hamas izpusti preostale zajete talce, se odpove oblasti v Gazi in voditelje, vključno s tistimi, ki bodo izpuščeni iz zaporov, izženejo v tujino.

Hamas naj se ne bi bil pripravljen odpovedati vojaški moči v Gazi oziroma ukinitvi svojega vojaškega krila. Zaradi tega je visoki izraelski predstavnik ocenil, da so možnosti, da bi voditelji Hamasa privolili v izgnanstvo, izredno majhne.

Hamenej svari pred pogajanji z ZDA

Z ameriško administracijo se ne bi smeli pogajati, je prepričan iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki meni, da pogajanja z ZDA ne bi rešila nikakršne težave. S tem se je Hamenej odzval na izjave Donalda Trumpa, ki se je pred dnevi zavzel za nov jedrski sporazum z Iranom.

"S takšno vlado se ne bi smeli pogajati, pogajanja so nespametna, nerazumna in nespoštljiva," je na srečanju z vojaškimi poveljniki dejal Hamenej in opozoril, da so ZDA uničile in kršile jedrski sporazum iz leta 2015, ob tem pa spomnil, da je za to odgovorna "ista oseba, kot je zdaj na oblasti".

"Ne smejo se pretvarjati, da bodo problemi rešeni, če bomo sedli za pogajalsko mizo s to vlado. S pogajanji z ZDA ne bomo rešili nobenega problema," je dodal.

Trump je med svojim prvim mandatom uvedel ostre sankcije proti Iranu in med drugim enostransko odstopil od iranskega jedrskega sporazuma. V sredo se je ameriški predsednik zavzel za nov jedrski sporazum s Teheranom, pred tem pa je podpisal izvršni ukaz o ponovni uvedbi "politike največjega pritiska" na Teheran zaradi domnev, da skuša razviti jedrsko orožje.

ZDA so tudi napovedale uvedbo sankcij proti podjetjem in posameznikom, ki omogočajo izvoz iranske nafte na Kitajsko. V luči tega je Hamenej posvaril pred povračilnimi ukrepi, če bi ZDA grozile ali ukrepale proti Iranu.

"Če bodo grozili nam, bomo mi grozili njim. Če bodo uresničili to grožnjo, bomo mi uresničili svojo grožnjo. Če bodo napadli varnost našega naroda, bomo brez oklevanja napadli njihovo varnost," je še dodal.