Protestniki so blokirali osrednjo mestno vpadnico v Tel Avivu in pozivajo k predčasnim volitvam, poroča izraelski časopis Haaretz. Med policijo in protestniki so nastali tudi spopadi, več ljudi pa je bilo aretiranih.

Protestnikom se je uspelo prebiti čez policijske barikade in so začeli svoj pohod po Derech Begin. Nekateri od protestnikov nosijo podobe talcev, ki jih je 7. oktobra zajel Hamas, drugi nosijo bakle.

Več sto udeležencev shoda protestira pred rezidenco izraelskega predsednika Isaaca Herzoga v Jeruzalemu.

"Žal mi je, da te po 155 dneh nismo uspeli osvoboditi iz Hamasovega ujetništva. Žal mi je, da imamo politike, ki pravijo, da talci niso pomembni in da niso prvi cilj vojne. Žal mi je, da smo rekli 'Nikdar več', zdaj pa izkušamo drugi holokavst znotraj izraelskih meja," je na shodu povedala Jafa Ohad, teta ene od talk.

Sorodna novica V Londonu več 10.000 protestnikov za premirje v Gazi. Sunak o protestih: "Izkaz ekstremizma"

Izrael bombardiral najvišjo stavbo v Gazi

Izraelske sile so ponoči bombardirale najvišjo stavbo v mestu, ki je le okoli 500 metrov od meje z Egiptom. Prebivalci in ljudje, ki so se v zadnjih mesecih zatekli v 12-nadstropno stavbo, so opozorilo, naj se umaknejo, dobili ponoči, le kakšne pol ure pred začetkom zračnega napada. "Ljudje so bili prestrašeni, pustili so vse svoje imetje, tudi denar, in stekli po stopnicah, nekateri so padli, bilo je popolnoma kaotično," je nočno dogajanje v Rafi opisal Mohamad Al Nabris in dodal, da je bila med tistimi, ki so padli po stopnicah, tudi prijateljeva noseča žena.

Neimenovani uradnik stranke Fatah, ki živi v Rafi, je ob tem za agencijo izrazil skrb, da nočni napad naznanja bližajočo se izraelsko ofenzivo na območje.

Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo v zadnjih 24 urah tam ubitih 82 ljudi, 122 pa ranjenih. O nočnih izraelskih napadih so poročali iz Rafe na jugu Gaze in iz osrednjega dela enklave.

V bolnišnici Šifa v zadnjih 24 urah zaradi lakote umrli trije otroci

V bolnišnicah primanjkuje pripomočkov, bolnišnica Aksa je preobremenjena, zato bolnikom grozi smrt, so sporočili iz ustanove. Tudi iz drugih zdravstvenih ustanov na severu Gaze prihajajo poročila o otrocih, ki umirajo zaradi lakote. Predstavnik zdravstvenega ministrstva Ašraf Al Kidra je tako dejal, da so v zadnjih 24 urah v bolnišnici Šifa na severu Gaze zaradi dehidracije in nedohranjenosti umrli trije otroci, skupno je bilo hudo pomanjkanje hrane usodno za 23 ljudi v zadnjih 10 dneh, je povedal.

Hudo lakoto trpi eden od šestih otrok na tem območju in najmanj četrtina oz. 576.000 ljudi v Gazi, so sporočili iz ZN-a.

Opozorila Rdečega križa: Razmere so nečloveške

Predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljaric Egger je opozorila, da je brutalna vojna v Gazi razblinila ves občutek skupne človečnosti. Dodala je, da se razmere v Gazi nenehno slabšajo. "Pet mesecev po zaostritvi sovražnosti, ki se je začela z grozljivimi dogodki v Izraelu 7. oktobra, se razmere na območju Gaze slabšajo iz ure v uro. Ljudje se ne morejo umakniti nikamor, kjer bi bilo varno. Število smrtnih žrtev med civilisti in pridržanje talcev je šokantno in nesprejemljivo," je opozorila.

Izrael mora po njenih besedah omogočiti varno in neovirano dostavo humanitarne pomoči.
Pozvala je k ustavitvi sovražnosti, da bi olajšali delo človekoljubnih delavcev. Ponovila je prošnjo ICRC-ja za dovoljenje za obisk talcev, ki jih zadržuje Hamas, in pozvala k njihovi brezpogojni izpustitvi, pri čemer je pozvala k spoštovanju njihovega dostojanstva, varnosti in zdravstvenih potreb.

Spoljaric Egger je v izjavi še opozorila tudi, da mora Izrael s palestinskimi zaporniki ravnati človeško in jim omogočiti komunikacijo z družinami, pri tem pa poudarila še, da jih mora Izrael obvestiti o pridržanih Palestincih in jim dovoliti, da jih obiščejo.

Dogovori o premirju v Kairu zastali

Poskusi vzpostaviti začasno humanitarno premirje med muslimanskim svetim mesecem ramazanom, ki se začne v nedeljo, so medtem povsem zastali. Možnosti, da bi se Hamas do nedelje vrnil v Kairo na pogajanja, je zelo malo, pri čemer Hamas s prstom kaže na Izrael, ki da ne želi dajati nobenih zagotovil glede umika sil iz Gaze in prekinitve ognja.

Ladja z 200 tonami hrane naj bi proti Gazi odplula še ta konec tedna

Človeško katastrofo bodo skušali omiliti z vzpostavitvijo pomorskega dobrodelnega koridorja. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bi lahko pomorski koridor s Cipra do Gaze, skozi katerega bi v opustošeno palestinsko enklavo prišla pomoč, začel delovati konec tedna. "Ciprski pomorski koridor začenjamo skupaj EU-jem, Združeni arabski emirati in ZDA," je dejala in dodala, da je odprtje koridorja načrtovano za ta konec tedna: "Upam, da to soboto ali nedeljo."

Ladja Open Arms, ki pluje pod špansko zastavo, bo izplula iz pristanišča na Cipru, ki je Gazi najbližja država EU-ja, in tako po napovedih vzpostavila novo, ladijsko pot. A še vedno ni jasno, kjer ob obali Gaze bo ladja pristala, saj tam ni delujočega pristanišča, morje pa je plitvo, poroča BBC.

Ladja bo za 216 navtičnih milj dolgo pot od Larnake do Gaze potrebovala od dva do tri dni, pri čemer bo zadnja pomorska milja "najbolj zapletena", je za AP povedal ustanovitelj španske dobrodelne organizacije Open Arms, Oscar Camps, in dodal, da ga varnost takšne operacije sploh ne skrbi. Okoli 200 ton hrane, vode in drugih nujnih potrebščin, ki jih bo dostavila ladja, je priskrbela ameriška organizacija World Central Kitchen, ki je po navedbah Campsa na obali Gaze že pripravila vse za dostavo pomoči, skupina pa ima po vsej Gazi vzpostavljenih 60 kuhinj, v katerih bo lahko razdeljevala hrano.

Ameriški predsednik Joe Biden je pred tem razkril načrte o gradnji "začasnega pomola" na obali Gaze, ki bi takšno dostavo pomoči omogočil. Vendar ameriški uradniki opozarjajo, da bi gradnja pomola, ki ga je opisal Biden, lahko trajala več tednov.

Tiskovni predstavnik Pentagona, Patrick Ryder, je dejal, da je načrtovanje začasnega pristaniškega sistema še v začetni fazi in da bo postavitev trajala "verjetno do 60 dni", pri čemer bo sodelovalo približno 1000 vojakov. "Za gradnjo bo potreben čas," je poudaril tudi britanski zunanji minister David Cameron in dodal, da bi moral Izrael medtem odpreti svoje pristanišče v Ašdodu severno od Gaze za več dostav pomoči.

Opozorila, da bi bilo treba vztrajati pri kopenski poti

Nekatere dobrodelne agencije medtem opozarjajo, da so razprave o zapletenih zračnih in pomorskih poteh za dostavo pomoči v Gazo odvračanje pozornosti od tega, da Izrael omejuje obstoječe dostopne poti po kopnem. "Obstaja lažji in učinkovitejši način dostave pomoči, in sicer čez cestne prehode, ki povezujejo Izrael in Gazo," je dejala Juliette Touma, tiskovna predstavnica UNRWA-ja, agencije ZN-a za pomoč Palestincem.

Michael Fakhri, posebni poročevalec ZN-a za pravico do hrane, je novinarjem v Ženevi dejal, da je "absurdno", da Washington razpravlja o zapletenih novih poteh za dostop do ozemlja, ki ga je blokirala njegova zaveznica. "S humanitarnega vidika, z mednarodnega vidika, z vidika človekovih pravic je to absurdno na temačen, ciničen način," je dejal.

Tudi koordinatorica Združenih narodov za pomoč palestinskemu ozemlju Sigrid Kaag je opozorila, da je še vedno najboljša dobava pomoči v Gazo po kopnem, saj pošiljke iz zraka ali po morju ne morejo nadomestiti tovornjakov. "Diverzifikacija dobavnih poti po kopnem ostaja optimalna rešitev," je dejala v četrtek po zasedanju Varnostnega sveta ZN-a. Poudarila je še, da je dostava pomoči po kopnem lažja, hitrejša in cenejša, zlasti ob zavedanju, da bodo prebivalci Gaze dobrodelno pomoč potrebovali dalj časa.

Izrael medtem zavrača očitke – trdi, da ne blokira dostave pomoči skozi dve nadzorni točki na južnem robu Gaze, pri tem pa s prstom kaže na ZN in druge agencije, da ne morejo prepeljati in dostaviti dovolj pomoči. Dobrodelne agencije pravijo, da je to na vojnem območju skoraj nemogoče in da je Izrael odgovoren za zagotavljanje varnega dostopa.

Tudi Švedska in Kanada obnovili financiranje UNRWA-ja

Države podpornice medtem počasi obnavljajo financiranje agencije ZN-a za podporo palestinskim beguncem (UNRWA), ki jo je Izrael januarja obtožil, da so njeni uslužbenci sodelovali v napadu Hamasa 7. oktobra. Več držav, vključno z Nemčijo in ZDA, je zaradi obtožb začasno ustavilo financiranje agencije, v ZN-u pa so več zaposlenih odpustili in uvedli preiskavo. Zdaj je Švedska sporočila, da bo financiranje obnovila in agenciji najprej izplačala 18 milijonov evrov. "Vlada je UNRWA za leto 2024 namenila 400 milijonov kron (35,4 milijona evrov). Današnja odločitev se nanaša na prvo izplačilo, tj. 200 milijonov kron (17,8 milijona evrov)," so sporočili iz Stockholma.

Kot je še sporočila vlada, so se za to potezo odločili, potem ko so prejeli zagotovila o dodatnem nadzoru. UNRWA se je po njihovih navedbah namreč strinjal, da bo omogočil nadzor porabe in neodvisne revizije ter okrepil notranji nadzor in dodaten nadzor osebja.

Da bo obnovila financiranje agencije, je pred tem potrdila tudi kanadska vlada. Kanadski minister za razvoj Ahmed Husen je v petek sporočil, da se je Kanada za to odločila zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi. Pri tem je dodal, da so prepoznali prizadevanji UNRWA-ja, da razišče obtožbe proti nekaterim od svojih zaposlenih ter sprejme ukrepe za izboljšanje nadzora in odgovornosti. Evropska komisija je v začetku meseca po proučitvi nadaljnjih izplačil UNRWA-ju sporočila, da bo agenciji izplačala 50 milijonov evrov.

Vodja UNRWA-ja Philippe Lazzarini je dejal, da je "previdno optimističen", da bodo nekateri donatorji v nekaj tednih ponovno začeli financirati agencijo po tem, ko je opozoril, da je zaradi neutemeljene obtožbe Izraela "na robu propada". UNRWA je sicer zaradi omenjenih obtožb sprožil neodvisno preiskavo agencije pod vodstvom nekdanje francoske zunanje ministrice Catherine Colonna. Končno poročilo naj bi objavili naslednji mesec.

"Sem previdno optimističen, da se bo v naslednjih nekaj tednih in tudi po objavi poročila Catherine Colonne, vrnilo več donatorjev," je povedal Lazzarini v intervjuju za švicarsko televizijo RTS. Colonna bo v sklopu svoje preiskave naslednji teden obiskala Tel Aviv, Jeruzalem, Ramalo in Aman.