Izraelski obrambni minister Joav Galant je v četrtek predstavil načrt za naslednjo fazo operacij v Gazi, v kateri naj bi se z obsežnih napadov preusmeril na ciljno usmerjene akcije z namenom iskanja pripadnikov Hamasa. Po besedah Galanta bodo operacije na severu Gaze vključevale racije, rušenje podzemnih predorov in operacije posebnih enot izraelske vojske ter tudi napade iz zraka in s kopnega.

Kot piše Reuters, se je Izrael po neprestanem bombardiranju Gaze znašel pod mednarodnim pritiskom in zahtevami po preusmeritvi na manj intenzivne napade, poleg tega pa je tudi pred gospodarskimi izzivi, potem ko je za operacije proti Hamasu vpoklical na desettisoče rezervistov, ki naj bi se zdaj lahko vrnili na svoja delovna mesta.

Po koncu vojne v Gazi bo Izrael omejil palestinsko oblast v Gazi in nad območjem vzpostavil varnostni nadzor, je napovedal obrambni minister, ko je v četrtek pred srečanjem vojnega vladnega kabineta razgrnil predloge ureditve palestinskega ozemlja, kjer živi okoli 2,3 milijona Palestincev.

Glede na Galantov predlog bi obnovo območja, uničenega v izraelskih napadih, prevzele mednarodne sile, kjer naj bi imel pomembno vlogo tudi Egipt, medtem ko bi bili za upravljanje ozemlja odgovorni Palestinci. "Prebivalci Gaze so Palestinci, zato bodo območje upravljali palestinski organi, če ne bo sovražnih dejanj ali groženj proti Izraelu," je poudaril Galant.

Po njegovih besedah v Gazi po vojni ne bo "civilne prisotnosti", s čimer je nasprotoval drugim ministrom izraelske vlade, ki so pozvali k ponovni gradnji nezakonitih judovskih naselbin v Gazi in njeno poselitev z judovskimi naseljenci. Galant pa je še dejal, da si bo Izrael pridržal pravico do vojaškega delovanja brez omejitev v Gazi.

Gaza je sicer pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Izrael je z območja leta 2005 umaknil vojsko in naseljence, ki so živeli v nezakonitih judovskih naselbinah, a je ohranil nadzor nad mejami, zračnim prostorom in ozemeljskimi vodami. Od leta 2007 je Gaza pod izraelsko (in v manjši meri egiptovsko) zaporo, ki jo je Izrael po 7. oktobru zaostril in spremenil v obleganje.

Razdeljeni ministri

Galant je predlog predstavil novinarjem, še preden ga je predložil vojnemu kabinetu premierja Benjamina Netanjahuja. Ta je v zadnjem času močno razdeljen glede prihodnje ureditve palestinske enklave po vojni. Nekateri skrajno desni člani vlade predlagajo preselitev Palestincev z območja in vzpostavitev judovskih naselij na tem ozemlju. Netanjahu o načrtih za Gazo po vojni doslej ni govoril v javnosti.

Načrte je minister razkril na predvečer potovanja ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna, ki se na Bližnji vzhod vrača že četrtič, odkar je 7. oktobra Hamas izvedel napad na jugu Izraela.

Vprašanja o prihodnosti tega ozemlja so v ospredju številnih pozivov k prekinitvi ognja, saj število žrtev med civilisti narašča, Združeni narodi pa opozarjajo na humanitarno krizo, zaradi katere je več sto tisoč ljudi razseljenih in trpijo lakoto ter se spopadajo z različnimi boleznimi.

Medtem se v Gazi nadaljujejo izraelski napadi. V njej je bilo po navedbah ministrstva za zdravje v zadnjih 24 urah ubitih več deset ljudi.

Izraelsko obstreljevanje Gaze in kopenska ofenziva izraelske vojske sta po najnovejših podatkih palestinskega zdravstvenega ministrstva v Gazi doslej zahtevala 22.600 smrtnih žrtev, večinoma med ženskami, otroki in starejšimi. Od tega je bilo 162 ljudi ubitih v zadnjih 24 urah. Ranjenih je bilo 57.910 ljudi, od tega 296 v zadnjih 24 urah.

Sever Gaze že več dni brez pomoči

Humanitarnim organizacijam že več dni ni uspelo dostaviti nujno potrebne pomoči na sever Gaze, je v četrtek zvečer opozoril Urad ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA).

Po navedbah OCHA-ju ZN-u in partnerskim organizacijam že štiri dni ni uspelo dostaviti pomoči na območja severno od naravnega rezervata Vadi Gaza, kjer se nadaljujejo spopadi. Med nujno potrebno pomočjo so tudi zdravila za oskrbo več kot 100.000 ljudi na mesec.

Zato so pozvali k nujnemu, varnemu, trajnemu in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči do območij na severu, ki so že več kot mesec dni odrezana od juga.

Izrael znova napadel južni Libanon

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je z letali znova napadla položaje libanonskega gibanja Hezbolah v južnem Libanonu ob meji z Izraelom. O žrtvah za zdaj ne poročajo.

Libanonski varnostni viri so potrdili napade na dveh lokacijah, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na meji med Libanonom in Izraelom so spopadi pogosti. Ti so se okrepili, odkar se je 7. oktobra na območju Gaze začela vojna. Od začetka sovražnosti je bilo na libanonski strani ubitih najmanj 175 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, in tudi več kot 20 civilistov, od tega trije novinarji.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je pred tem v četrtek sporočila, da je po skoraj treh mesecih spopadov v Libanonu ob meji z Izraelom razseljenih več kot 76.000 ljudi.

Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je medtem sporočil, da je gibanje od 8. oktobra na libanonsko-izraelski meji izvedlo okoli 670 vojaških operacij. Pri tem je po njegovih besedah uničilo veliko število izraelskih vozil in tankov, a natančnejših številk ni podal.

V Libanon je odpotoval visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki namerava s tamkajšnjimi voditelji razpravljati o razmerah na izraelsko-libanonski meji. Pri tem bo med drugim poudaril pomen preprečevanja razširitve konflikta med Izraelom in Hamasom na širšo regijo.

Nasrala napovedal odgovor na umor Al Arurija

Nasrala je medtem napovedal odgovor na umor namestnika vodje Hamasa Saleha Al Arurija, ki je bil v torek ubit v eksploziji v Bejrutu. "Odziv je neizogiben. Ne moremo preprosto molčati ob tako veliki kršitvi, saj bi to pomenilo, da bi bil izpostavljen celoten Libanon," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Nasrala.

"Odločitev bo padla na bojišču. Borci na celotnem obmejnem območju bodo tisti, ki se bodo odzvali na hudo kršitev, ki se je zgodila v predmestju Bejruta," je še dodal vodja gibanja Hezbolah.

Izrael sicer uradno ni prevzel odgovornosti za atentat.

Nasrala je v današnjem govoru dejal še, da trenutno dogajanje ob libanonsko-izraelski meji pomeni "zgodovinsko priložnost" za Libanon, da svoje ozemlje osvobodi izpod izraelske okupacije. Gre za severni del Golanske planote pod izraelsko okupacijo od leta 1967, ki si ga lasti Libanon.

Vodja Hezbolaha je dodal, da se bo Izrael, če bo izpolnil svoje vojaške cilje v Gazi, usmeril k Libanonu. Ob tem je opozoril, da bi kakršna koli širša vojna najprej prizadela prebivalce severa Izraela. Vojna Izraela proti Libanonu bi bila "napaka", je poudaril.

"Kdor koli namerava iti v vojno proti nam, bo to, z eno besedo, obžaloval," je dejal Nasrala.

Libanon je medtem vložil tudi uradno pritožbo na Varnostni svet ZN-a zaradi napada na libanonsko suverenost. To je že pred dnevi napovedal premier Nadžib Mikati, ki je takrat dejal, da je namen novega izraelskega zločina potegniti Libanon v novo fazo konflikta z Izraelom.

Libanonske oblasti ob tem trdijo tudi, da izraelske sile ob bombardiranju ozemlja Sirije vdirajo v zračni prostor Libanona.