Netanjahu je srečanje, ki je potekalo na vojaškem poveljstvu v Tel Avivu, začel z minuto molka v spomin na 1300 izraelskih in tujih državljanov, ki so umrli v napadu palestinskega gibanja Hamas.

"Hamas je mislil, da nas bo razbil, a mi smo tisti, ki bomo uničili Hamas," je dejal Netanjahu in dodal, da izraelska vojska ve, da za njo stoji vsa država ter da je nastopil "odločilni trenutek". Obenem je dejal, da enotnost Izraela pošilja sporočilo "narodu, sovražniku in svetu".

Po poročanju izraelskega časnika Times of Israel je Netanjahu po sestanku dejal, da se pred napovedano kopensko ofenzivo "zavedajo razsežnosti naloge in da so pripravljeni ukrepati v vsakem trenutku, da iztrebijo krvave pošasti, ki so se dvignile proti Izraelu".

V kabinetu za izredne razmere sodelujejo predsednik vlade Netanjahu, obrambni minister Joav Galant in opozicijski voditelj Beni Ganc, s kabinetom pa bosta sodelovala še dva zunanja opazovalca.

Netanjahu je po Hamasovem napadu prejšnjo soboto k sodelovanju v vladi narodne enotnosti poleg Ganca povabil tudi drugega opozicijskega voditelja Jairja Lapida, ki pa se krizni vladi ni pridružil.

Načrtovani vdor na območje Gaze je izraelska vojska preložila za nekaj dni zaradi vremenskih razmer, poročajo ameriški mediji. Kopenska invazija, ki naj bi se začela ta konec tedna, je bila delno preložena zaradi oblačnega vremena, ki bi izraelskim pilotom in upravljavcem brezpilotnih letal otežilo zagotavljanje zračnega pokrivanja kopenskim enotam, poroča ameriški časnik New York Times, ki se sklicuje na tri neimenovane visoke izraelske častnike, povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Napad na konvoj civilistov "nenavadni incident"

Predstavnik izraelske vojske Jonatan Conricus je zjutraj ponovil poziv Palestincem, ki živijo v mestih na severu Gaze, naj se premaknejo proti jugu okupirane enklave. "Poslušajte naša opozorila, pojdite proti jugu. Izvedli bomo obsežno vojaško operacijo, zato pozivamo civiliste, naj poskrbijo za svojo varnost," je dejal Conricus in obenem zanikal navedbe, da je Izrael kriv za sobotni napad na konvoj civilistov, ki se je pomikal proti jugu in je zahteval več življenj. "Očitno je bil to neki nenavadni incident," je dejal.

Conricus je nato dejal, da bo vojska začela vojaško operacijo šele takrat, ko bodo območje zapustili civilisti. Civilistom so dali rok za odhod med 10. in 13. uro po tamkajšnjem času, v tem času vojska tega območja ni napadala. "Res je pomembno, da ljudje v Gazi vedo, da smo bili zelo, zelo radodarni s časom," je dodal. Ta rok se je zdaj iztekel.

Proti jugu enklave še vedno beži veliko izmed 1,1 milijona prebivalcev, medtem ko jim pripadniki gibanja Hamas govorijo, da ceste niso varne, zato naj ostanejo na svojih domovih. Izraelski predstavniki ob tem trdijo, da Hamas civiliste uporablja za živi ščit, kar pa predstavniki gibanja zavračajo.

Izraelska vojska je sporočila, da se je proti jugu Gaze že premaknilo več kot 600.000 ljudi.

Razseljenih že milijon ljudi

V Gazi je razseljenih že približno milijon ljudi, je danes sporočila Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Ta številka se bo verjetno še povečala, saj ljudje še naprej zapuščajo svoje domove, je opozorila predstavnica agencije Juliette Touma.

V Gazi, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967, pod blokado pa od leta 2007, živi 2,3 milijona ljudi, od tega okoli milijon otrok. Gaza, velika le 365 kvadratnih kilometrov, velja za največji zapor na svetu.

Civilna zaščita v Gazi je medtem sporočila, da je pod ruševinami stavb, uničenih v izraelskih zračnih napadih, pogrešanih več kot 1000 ljudi.

"Gaza je potisnjena v brezno"

Humanitarne razmere v Gazi so vse hujše, ljudem primanjkuje hrane, vode, zdravil in goriva. Zdravniki so pozvali k darovanju krvi in opozorili, da 70 odstotkom prebivalcev ne morejo zagotoviti zdravstvene oskrbe.

Touma iz UNRWA-ja je dejala: "To so najhujše razmere, kar smo jih kdaj koli videli. To je Gaza, ki je potisnjena v brezno, tragedija, ki se odvija, medtem ko jo opazuje svet. To je Gaza." Dodala je: "Po besedah sodelavcev se na terenu dogaja eksodus. Ljudje odhajajo. Tisti, ki lahko, s svojimi avtomobili, nekateri hodijo peš. Ljudje so prestrašeni, res prestrašeni."

Trupla v tovornjakih za sladoled

BBC poroča o stanju v eni od bolnišnic v Rafi na jugu Gaze, kjer je mrtvašnica tako polna trupel, da so jih začeli shranjevati v hladilnih tovornjakih za sladoled.

Jaser Katab, ki dela v mrtvašnici, je dejal: "Ti hladilniki so za hrano, ne za mrtve ljudi". Uprava bolnišnice pa se je odločila, da jih uporabi za zaščito trupel, ker imajo v bolnišnici toliko mrtvih, je dejal.

Pred Rafo čaka humanitarna pomoč

Egipt je sporočil, da je njihova stran mejnega prehoda Rafa, ki vodi v Gazo, odprta, a da prehod zaradi izraelskih napadov ni mogoč. Ameriške oblasti se trudijo, da bi čez prehod Rafa Gazo zapustili njeni državljani, a Izrael za zdaj še ni dovolil odprtja prehoda.

Pred prehodom Rafa je obtičalo tudi več konvojev s humanitarno pomočjo za Gazo. Na letališču v egiptovskem mestu Al Ariš, približno 50 kilometrov zahodno od Rafe, so že pristala letala z jordansko, turško, tunizijsko pomočjo ter pomočjo Združenih arabskih emiratov in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Humanitarno pomoč je z več kot sto tovornjaki do Rafe poslal tudi Egipt.

Kairo sporoča, da je okrepil diplomatske napore za vstop humanitarne pomoči v Gazo. Predsednik Abdel Fatah Al Sisi je opozoril, da je odziv Izraela "presegel pravico do samoobrambe" in da se je prelevil v "kolektivno kaznovanje 2,3 milijona ljudi v Gazi".

V Egiptu vlada tudi vznemirjenost zaradi razselitve Palestincev v Gazi. Egipt, tako kot druge arabske države, sporoča, da bi morali Palestinci ostati na svoji zemlji. Kairo zavrača načrte razselitve Palestince "v škodo drugih držav".

Izrael odobril dobavo vode, a le delu južne Gaze

Izraelski minister za energijo Izrael Kac je medtem sporočil, da je Izrael sprejel odločitev o obnovi dobave vode delom južne Gaze v skladu z dogovorom med Netanjahujem in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Dodal je, da se bo "zaradi vnovičnega dostopa do vode prebivalstvo v Gazi prisiljeno premakniti proti jugu".

Do obnove dobave vode delu Gaze prihaja po odločitvi o popolni prekinitvi dobave vode celotni Gazi. Kac je v četrtek dejal: "Humanitarna pomoč Gazi? Nobeno električno stikalo ne bo vklopljeno, noben vodni hidrant ne bo odprt, nobena cisterna z gorivom ne bo vstopila, dokler se izraelski talci ne vrnejo domov." Dodal je, da Izraelu "nihče ne sme pridigati o morali".

Blokada Gaze je oblika kolektivnega kaznovanja, kar je po definiciji Mednarodnega odbora Rdečega križa vojni zločin. Ne nezakonitost izraelske blokade 2,3 milijona prebivalcev je te dni opozoril tudi Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk.

Število žrtev iz dneva v dan narašča

Izrael je spet zatrdil, da pripravlja obsežno invazijo v Gazi, a njene časovnice in obsega ni razkril. Vojska je sporočila le, da čaka politično odločitev o začetku invazije.

Obstreljevanje Gaze iz zraka in morja poteka ves čas. Izraelska vojska je tudi sporočila, da je v zračnih napadih v soboto zvečer ubila še enega domnevnega načrtovalca napadov Hamasa na Izrael, in sicer poveljnika Bilala Al Kedra. Sirene za zračni napad so se oglasile tudi v Tel Avivu.

Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo od prejšnje sobote ubitih 2670 Palestincev, med njimi več kot 700 otrok, več kot 9600 ljudi je ranjenih. Uničenje je obsežno, milijon ljudi je moralo zapustiti svoje domove.

Okoli 50 ljudi so izraelske sile ubile tudi na Zahodnem bregu, kjer so okupacijske sile od 7. oktobra aretirale tudi več kot 200 članov Hamasa.

Na izraelski strani je umrlo okoli 1300 ljudi, ranjenih je 3400. Vojska je dejala, da je umrlo najmanj 279 njenih vojakov.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske je po poročanju Al Džazire dejal, da je v Gazi zajetih 155 talcev.

Še druga ameriška letalonosilka v Sredozemlju

Ameriški predsednik Biden je v soboto govoril z izraelskim premierjem Netanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, je sporočila Bela hiša. Potrdil je podporo prizadevanjem za zaščito civilistov ter ju seznanil s prizadevanji ZDA za dostavo humanitarne pomoči v Gazo.

"Predsednik Biden je s premierjem Netanjahujem razpravljal o usklajevanju ZDA z Združenimi narodi, Egiptom, Jordanijo, Izraelom in drugimi v regiji, da bi nedolžnim civilistom zagotovili dostop do vode, hrane in zdravstvene oskrbe," je sporočila Bela hiša.

Biden je ob tem vnovič izrazil neomajno podporo ZDA Izraelu in posvaril vse, ki bi skušali razširiti spopad med Izraelom in Hamasom. Hkrati je izrazil potrebo, da vse države po svetu nedvoumno obsodijo Hamas kot teroristično organizacijo, ki ne zastopa palestinskih teženj.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken se je v Riadu srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom. Pogovore je označil kot "zelo produktivne".

ZDA so ob tem v Sredozemsko morje poslale še drugo letalonosilko, Dwight Eisenhower, da bi pokazale, da stojijo ob strani Izraelu. Omenjeno plovilo se bo pridružilo letalonosilki Gerald R. Ford in trem eskadriljam ameriških zračnih sil, ki so že v Sredozemlju.

ZDA so sporočile, da bodo svoje državljane iz Izraela evakuirale po morju. Po navedbah ameriškega veleposlaništva v Izraelu bo v ponedeljek iz pristanišča Haifa na severu Izraela na Ciper odplula evakuacijska ladja z ameriškimi državljani in njihovimi ožjimi družinami. Potniki bodo morali pred odhodom podpisati dokument, ki potrjuje, da bodo vrnili stroške ladijskega prevoza, na krov pa jim bo dovoljeno vzeti samo en kovček. ZDA bodo nato s Cipra organizirale čarterske polete.

Papež pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev

Papež Frančišek je pozval k odprtju humanitarnih koridorjev za prebivalce z območja Gaze. "Humanitarno pravo je treba spoštovati, zlasti v Gazi, kjer je nujno in potrebno zagotoviti humanitarne koridorje in pomagati prebivalstvu," je dejal papež. "Odločno prosim, da otroci, bolniki, ostareli, ženske in vsi civilisti ne postanejo žrtve konflikta," je še dodal papež po tradicionalni molitvi na Trgu svetega Petra v Vatikanu in pozval k izpustitvi talcev, ki so jih na jugu Izraela ugrabili Hamasovi borci.

Izrael se na severni meji bori s Hezbolahom

Nasilje v Gazi spremljajo tudi najhujši spopadi na izraelski severni meji z Libanonom od leta 2006, kar povečuje strahove, da se bo vojna razširila tudi tja. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je sporočilo, da je z vodenimi raketami in minometnimi bombami obstreljeval pet izraelskih postojank, na kar je z ognjem odgovorila izraelska vojska.

Hezbolah je nato sporočil, da so iz južnega Libanona izstrelili raketo na vojaške cilje v Izraelu. Pri tem je na severu Izraela umrl izraelski civilist, še trije so bili ranjeni. Izraelska vojska je v odgovor napadla cilje v Libanonu ter sporočila, da je za civiliste zaprla območje ob meji.

Po poročanju BBC-ja je to prva izraelska civilna žrtev v obstreljevanju na izraelsko-libanonski meji v zadnjem tednu.

Hamas je predtem potrdil poskus vdora njegovih pripadnikov iz Libanona v Izrael, v katerem so bili ubiti trije njegovi borci. Brigade Izedina Al Kasama, oboroženega krila Hamasa, so prevzele tudi odgovornost za petkov incident na meji, potem ko so izraelske sile v soboto sporočile, da so ubile več teroristov, ki so poskušali prečkati izraelsko mejo z Libanonom.

Po navedbah izraelske vojske pa je bilo na območje Izraela danes izstreljenih devet raket. Izraelski obrambni minister Joav Galant je ob tem poudaril, da si Izrael ne želi vojne na meji z Libanonom. "Vojna na severu nas ne zanima, ne želimo stopnjevati razmer," je dejal Galant.

V stopnjevanju sovražnosti na izraelsko-libanonski meji je v zadnjem tednu umrlo najmanj 16 ljudi na obeh straneh meje. Med žrtvami je bil tudi novinar tiskovne agencije Reuters Isam Abdulah, ki je bil ubit, ko se je znašel ujet v čezmejnem obstreljevanju na jugu Libanona ob meji z Izraelom. Izrael je zanikal odgovornost za njegovo smrt. Ranjenih je bilo šest drugih novinarjev.

Netanjahu je ob tem Hezbolahu sporočil, naj ne odpira druge fronte in začenja vojne. Če bi se to zgodilo, je zagrozil z uničenjem Libanona.

Zadet štab mirovnih sil ZN-a

Mirovne sile ZN-a v Libanonu UNIFIL so sporočile, da je njihov štab na jugu te države zadela raketa. Dodali so, da skušajo ugotoviti, od kod je priletela. V incidentu nihče ni bil poškodovan.

Iran svari pred širjenjem konflikta

Iranski zunanji minister Husejn Amir Abdulahijan pa se je v katarski prestolnici Doha srečal z vodjo skrajnega palestinskega gibanja Hamas Ismailom Hanijem. Dogovorila sta se za nadaljevanje sodelovanja. Iranska misija pri Združenih narodih je pozno v soboto opozorila, da če se izraelski "vojni zločini in genocid" ne bodo nemudoma ustavili, "lahko razmere uidejo izpod nadzora" in imajo daljnosežne posledice.

Po besedah Abdulahijana je "nevzdržno, da sionistični režim vsak dan ubije na stotine Palestincev, zato bi moral režim končati vojne zločine in obleganje Gaze".