Kot so pojasnili, gre za nenavadno velik betonski, z železom obložen predor, namenjen prevozu avtomobilov Hamasovih borcev iz Gaze vse do meje z Izraelom.

Gradnja več kot štiri kilometre dolgega predora je po izraelskih navedbah stala na milijone dolarjev, trajala pa je leta, saj vključuje tirnice, elektriko, odvodnjavanje in komunikacijsko omrežje.

Uničenje več sto kilometrov podzemnih predorov je po izjavah izraelske vojske eden od ciljev ofenzive, ki jo je Izrael sprožil po napadu pripadnikov Hamasa 7. oktobra letos.

Do zdaj je izraelska vojska po lastnih navedbah odkrila več kot 800 predorov, uničila pa jih je 500.

Izraelska vojska je danes sporočila, da je v bližini mejnega prehoda Erez med ofenzivo odkrila največji Hamasov predor do zdaj

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nakazal možnost pogajanj o izpustitvi talcev, a poudaril, da je vlada še vedno zavezana vojni in da se bo ofenziva na Gazo nadaljevala.

Izraelski voditelji se spopadajo z vse večjim pritiskom, da dosežejo izpustitev približno 130 talcev, ki jih že več kot dva meseca zadržuje Hamas. Netanjahu je na novinarski konferenci dejal, da je zaradi smrti treh talcev, ki so jih pomotoma ubili izraelski vojaki, globoko užaloščen, a poudaril, da se bo kopenska ofenziva v Gazi nadaljevala, dokler Hamas ne bo uničen. "To mi je strlo srce. Celotnemu narodu je strlo srce," je dejal.

Smrt talcev, ki jih je v Gazi ubila izraelska vojska, čeprav so v zrak v znak miru držali bel kos blaga, je razjezila mnogo Izraelcev, ki so se v petek zvečer v Tel Avivu odpravili na množične proteste, na katerih so zahtevali izpustitev še preostalih talcev, ki jih je 7. oktobra ugrabilo palestinsko gibanje Hamas. Kot je pojasnila izraelska vojska, so ti trije talci verjetno pobegnili Hamasu, a so jih Izraelci nato zamenjali za teroriste.

Netanjahu: Gaza mora biti pod izraelskim nadzorom

"Gaza bo demilitarizirana in po porazu Hamasa pod izraelskim varnostnim nadzorom," je napovedal Netanjahu. "Borimo se za svoj obstoj in moramo nadaljevati do zmage kljub mednarodnemu pritisku in izgubam, ki jih je utrpel Izrael," je dejal. Kot je dodal, je izpustitev nekaterih talcev novembra zagotovil samo vojaški pritisk. "Navodila, ki jih dajem pogajalski skupini, temeljijo na tem pritisku, brez katerega nimamo nič," je še dodal.

Hamas: Najprej konec napadov

Palestinsko gibanje Hamas se je že odzvalo na Netanjahujeve besede. Ponovno je poudarilo, da brez prenehanja izraelskih sovražnosti na območju Gaze ni pripravljeno na pogajanja z Izraelom. "Hamas ponovno potrjuje svoje stališče, da ne bo nikakršnih pogajanj o izmenjavi zapornikov, razen če se sionistična agresija na palestinske ljudi enkrat za vselej ne ustavi," je sporočila skupina in dodala, da je to sporočilo posredovala vsem vpletenim posrednikom.

Katar si prizadeva posredovati med Izraelom in Hamasom, da bi dosegli dogovor o novem humanitarnem premoru na območju Gaze. Visoki izraelski in katarski uradniki naj bi se v zadnjih dneh srečali na Norveškem ter razpravljali o možnosti pogajanj glede izpustitve preostalih talcev, ki jih je zajel Hamas, v zameno za palestinske zapornike v izraelskih zaporih. Nobena stran teh poročil ni uradno potrdila.

Odprt mejni prehod Kerem Šalom

Izrael je medtem potrdil, da je prvič pomoč v Gazo prišla tudi prek mejnega prehoda Kerem Šalom. Odprtje tega prehoda na jugovzhodu območja Gaze blizu meje z Egiptom naj bi povečalo dnevno količino humanitarne pomoči, ki prispe na območje.

Po podatkih Agencije ZN za palestinske begunce UNRWA je na območju Gaze na begu skoraj 1,9 milijona ljudi - več kot 85 odstotkov prebivalstva.

Napadi na sever, osrednji del in jug Gaze

Izraelske sile medtem še vedno bombardirajo Gazo, v napadih na osrednji in južni del enklave je po poročanju Al Džazire umrlo več ljudi. V zračnem napadu na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze je umrlo najmanj 20 ljudi, še sto je ranjenih.

Izraelska vojska je več dni oblegala tudi bolnišnico Kamal Advan, nato pa jo je po pričevanju Palestincev z buldožerji večji del tudi uničila. "Vdrli so v bolnišnico in iz nje vse zaposlene odpeljali na zaslišanje. Zaslišali so tudi ranjene bolnike," je predtem dejal zdravnik iz bolnišnice. Palestinci trdijo, da so izraelski buldožerji pomendrali tudi ljudi, ki so se skrivali v šotorih na dvorišču bolnišnice. Pod ruševinami so našli približno 20 trupel. Izraelska vojska trdi, da pripadniki Hamasa bolnišnico uporabljajo kot nadzorni center in da so v njej prijeli 80 "teroristov".

Grozljive razmere v bolnišnici Al Šifa

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem sporočila, da ji je uspelo v največjo bolnišnico v Gazi Al Šifa dostaviti nekaj nujnih zdravil in medicinske opreme, tako da je bolnišnica zdaj "minimalno operativna". Kljub temu so razmere v bolnišnici skrb vzbujajoče, saj je po podatkih WHO-ja urgentni oddelek bolnišnice "poln krvi" in "nujno potreben oživljanja".

V sporočilu so navedli, da "več deset tisoč razseljenih ljudi uporablja bolnišnično poslopje in druge dele njenega kompleksa kot zatočišče" in da tam "močno primanjkuje" pitne vode in hrane.

"Ekipa je urgentni oddelek opisala kot poln krvi, s stotinami poškodovanih pacientov in novimi pacienti, ki prihajajo vsako minuto," je navedla organizacija. Dodala je, da bolnike s travmatičnimi poškodbami šivajo kar na tleh, brez lajšanja bolečin, saj nimajo na voljo analgetikov.

Bolnišnica deluje v minimalnem obsegu, z zelo malo osebja, kritične paciente pa prevažajo na operacije v bolnišnico Al Ahli v mestu Gaza. Operacijske dvorane v Al Šifi ne delujejo zaradi pomanjkanja kisika in druge opreme, le 30 bolnikov je lahko dnevno na dializi.

WHO je napovedal, da bo v prihodnjih tednih okrepil pomoč Al Šifi, da bi ta lahko obnovila osnovne storitve. "Če zagotovimo redno dobavo goriva, kisika, zdravil, hrane in vode, lahko aktiviramo do 20 operacijskih dvoran v bolnišnici, pa tudi postoperativne službe," so navedli.

Trenutno je Al Ahli edina bolnišnica na območju Gaze, ki vsaj delno deluje.

V napadu na Zahodnem bregu ubitih pet Palestincev

V begunskem taborišču Tulkarem na Zahodnem bregu je bilo v napadu izraelske vojske ubitih pet Palestincev. Kot poroča palestinska tiskovna agencija Wafa, so izraelske obrambne sile med operacijo v begunskem taborišču izvedle obsežne aretacije in poškodovale infrastrukturo.

London in Berlin za trajni mir

Britanski zunanji minister David Cameron in njegova nemška kolegica Annalena Baerbock sta objavila skupni članek, v katerem pozivata k trajni prekinitvi ognja, saj sta zapisala, da mora biti cilj mir, ki bo trajal "generacije". "Naš cilj ne more biti zgolj končanje spopadov danes. Cilj mora biti mir, ki bo trajal dneve, leta, generacije. Zato podpiramo prekinitev ognja, vendar le če bo trajna. Vemo, da mnogi v regiji in zunaj nje pozivajo k takojšnji prekinitvi ognja. Zavedamo se, kaj spodbuja te iskrene pozive. To je razumljiv odziv na tako hudo trpljenje in strinjamo se s stališčem, da se ta spor ne more vleči v nedogled. Zato smo podprli nedavne humanitarne prekinitve," sta še zapisala.

Članek je bil objavljen v časnikih The Sunday Times in Welt am Sonntag. V njem je bilo še zapisano: "Izrael ne bo zmagal v tej vojni, če bodo njegove operacije uničile možnost mirnega sobivanja s Palestinci. Imajo pravico, da odpravijo grožnjo, ki jo predstavlja Hamas. Vendar je bilo ubitih preveč civilistov."

Pozivom k takojšnjemu in trajnemu premirju v Gazi se je pridružila tudi francoska zunanja ministrica Catherine Colonna. "Ubitih je preveč civilistov," je dejala po srečanju z izraelskim kolegom Elijem Cohenom v Tel Avivu . Colonna je pozvala tudi k deeskalaciji na izraelsko-libanonski meji. "Tveganje eskalacije ostaja ... in če bi stvari ušle izpod nadzora, mislim, da od tega ne bi imel koristi nihče," je dejala ob obisku vojaškega oporišča Šura.

"Izrael ne namerava začeti nove fronte na naši severni meji, vendar bomo storili vse, kar je potrebno za zaščito naših državljanov," pa je dejal Cohen.