V ponedeljek se je na tisoče Palestincev začelo vračati na domov, potem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu v nedeljo naznanil dogovor o izpustitvi šestih talcev v zameno za dovoljenje, da se Palestinci vrnejo na sever razdejane enklave. Številni so se ob vrnitvi na domove znašli pred kupom ruševin, zato ostajajo potrebe po začasnih namestitvah velike.

Po podatkih Hamasa se je v enem dnevu na sever vrnilo 300.000 Palestincev, pričakujejo pa, da se bo v prihodnjih dneh število povzpelo na 600.000. Podobno so Združeni narodi na družbenem omrežju X pisali o več sto tisoč Palestincih, ki so se vrnili na sever, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tisti, ki so se na pot podali z avtomobili, so morali prečkati nadzorno točko. Tam so jih namreč pregledali predstavniki zasebnih varnostnih podjetij, ki želijo preprečiti, da bi na sever Gaze prišlo orožje. To je eden od pogojev, ki jih je postavil Netanjahu, da se lahko Palestinci vrnejo domov.

Ostajajo pa zaradi porušenih stavb velike potrebe po začasnih namestitvah. Po navedbah oblasti v Gazi samo v istoimenskem mestu in na severu razdejane enklave trenutno potrebujejo okoli 135.000 šotorov oz. bivalnih prikolic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mesto Gaza na severu enklave je le še senca živahnega mestnega središča, kakršno je bilo pred vojno, s kupi ruševin in podrtega betona. "Poglejte ta prizor, ni kaj reči," je dejal moški, ki se je predstavil kot Abu Mohamad, medtem ko je iskal prostor, kjer bi se lahko naselil. "Ljudje bodo spali na tleh. Ničesar ni več."

Številni povratniki so po obalni cesti prehodili 20 kilometrov, obteženi z osebnim premoženjem, ki jim je še ostalo od večmesečnega umikanja izraelskim vojaškim silam. "Čakam na očeta, mamo in brata. Izgubili smo jih na poti," je dejal Džamil Abed, ki je peš prišel iz osrednjega območja Gaze.

Številni Palestinci so sicer skušali priti na sever že pretekli konec tedna, a jim je Izrael to preprečil. Vztrajal je, da civilistom ne bodo dovolili prehoda, dokler palestinske oborožene skupine iz ujetništva ne izpustijo civilistke, ki bi jo morali po izraelskih navedbah predati že v soboto.

Netanjahu je nato v nedeljo zvečer sporočil, da so dosegli dogovor glede nadaljnje izpustitve talcev, trije bodo izpuščeni v četrtek, trije pa v soboto.

Kmalu se bo začela druga faza premirja

Medtem ko se je množica več deset tisoč ljudi gibala proti severu, so posredniki začeli pripravljati drugo fazo pogajanj o prekinitvi ognja, ki naj bi se začela prihodnji teden.

Hamas, militantna skupina, ki še vedno nadzoruje Gazo, naj bi v četrtek in soboto Izraelu izročil po tri talce v zameno za več deset palestinskih zapornikov, ki naj bi jih izpustili iz izraelskih zaporov. Nekateri izmed njih bodo odšli v izgnanstvo.

V Kairu se je Hamasova skupina pod vodstvom Mohameda Darviša sestala z egiptovskimi posredniki pri pogajanjih in pozdravila izpustitev 70 palestinskih zapornikov, ki so prispeli v Kairo, preden jih bodo premestili v tretje države, ki bi jih bile pripravljene sprejeti. Po navedbah Hamasa so med njimi Katar, Turčija in Alžirija.

Hamas je pozneje še sporočil, da je delegacija s predstavniki Kaira razpravljala tudi o domnevnih izraelskih kršitvah premirja ter načrtih o vzpostavitvi skupne vladavine "nacionalne enotnosti" s Palestinsko upravo predsednika Mahmuda Abasa, obravnavali pa so tudi egiptovski predlog o ustanovitvi odbora za upravljanje povojne Gaze.

Hamasu, ki Gazo vodi od leta 2007, in Abasovi oblasti, ki upravlja Zahodni breg, doslej ni uspelo premostiti političnih razhajanj.

Hamas verjame, da bo Izrael nadaljeval pogajanja

V skladu s prekinitvijo ognja, ki jo je obema stranema uspelo doseči ob posredovanju Egipta in Katarja ter podpori ZDA, naj bi bilo v šesttedenskem premirju izpuščenih 33 talcev v zameno za več sto palestinskih zapornikov, od katerih jih veliko prestaja dosmrtno kazen v izraelskih zaporih. Do zdaj je bilo izmenjanih sedem talcev in 290 zapornikov.

Druga faza premirja, v kateri bodo odločali, kaj se bo zgodilo z več kot 60 drugimi talci, vključno z moškimi, ki so vojaški obvezniki, in popolnim umikom izraelskih sil iz Gaze, naj bi se začela naslednji torek.

Če bo uspela, bi se lahko vojna končala. S tem bi se odprla tudi pot za pogovore o obnovi Gaze, ki je po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti v večini uničena zaradi izraelske vojaške kampanje, v kateri je bilo ubitih skoraj 47.000 Palestincev.

Nekateri skrajno desni deli vlade izraelskega premierja Netanjahuja so dogovoru oporekali, saj bo po sporazumu Hamas v Gazi še vedno na oblasti, in pozvali, naj Izrael ne nadaljuje druge faze pogajanj, ampak naj si "zagotovi popolno zmago".

Visoki uradnik Hamasa Sami Abu Zuhri je kljub temu dejal, da skupina verjame v nadaljevanje pogovorov. "Pripravljeni smo začeti pogajanja o drugi fazi in prepričani smo, da Netanjahu nima druge izbire, kot da pogajanja nadaljuje," je dejal.

Kaj bo sledilo popolni uveljavitvi prekinitve ognja, ostaja nejasno, saj so v Izraelu večkrat izjavili, da Hamas ne sme ostati na oblasti v Gazi. Poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj Palestince iz Gaze prepeljejo v Egipt ali Jordanijo, kar so v regiji odločno obsodili, je še dodatno zapletel položaj.

ZDA podpirajo izraelsko prekinitev sodelovanja z UNRWA-jem

Začasna veleposlanica ZDA pri ZN-u Dorothy Shea je na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a dejala, da ZDA podpirajo izraelsko prekinitev sodelovanja z agencijo Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Vodja UNRWA-ja Philippe Lazzarini je medtem ravnanje Izraela proti agenciji označil za "neusmiljen napad" v škodo Palestincev.

Izrael agencijo UNRWA, ki od leta 1949 nudi pomoč Palestincem, obtožuje, da so se vanjo infiltrirali člani palestinskega islamističnega gibanja Hamas in da je več njenih uslužbencev sodelovalo v napadu na Izrael 7. oktobra 2023. Agencija vse obtožbe zavrača.

Izraelski parlament je lani sprejel zakonodajo, ki UNRWA-ju prepoveduje delovanje na izraelskem ozemlju, izraelskim uradnikom pa sodelovanje z njo. Agencija mora tako najpozneje v četrtek prekiniti svoje delovanje v Jeruzalemu.

"ZDA podpirajo implementacijo te odločitve," je na zasedanju dejala Shea. Ob tem je poudarila potrebo po neodvisni preiskavi izraelskih obtožb zoper UNRWA, ki jih je označila za zelo resne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Izrael bo prekinil vsakršno sodelovanje, komunikacijo in stike z UNRWA-jem ali s komer koli, ki deluje v njenem imenu," pa je stališče svoje države še pred zasedanjem ponovil izraelski veleposlanik pri ZN-u Danny Danon.

Na zasedanju je nato zatrdil, da odločitev ni bila politična, ampak nujna. "Še naprej bomo sodelovali z agencijami ZN-a, ki niso omadeževane s teroristi," je dejal.

Lazzarini je medtem Varnostnemu svetu dejal, da je ravnanje Izraela proti agenciji "neusmiljen napad, ki škoduje življenju in prihodnosti Palestincev". Kot je sporočil na omrežju X, obenem spodkopava njihovo zaupanje v mednarodno skupnost ter ogroža vsakršno možnost za mir in varnost. Izraelski ukrep je na zasedanju označil kot katastrofo.

Z izjemo ZDA so druge članice Varnostnega sveta kritizirale izraelsko potezo in izražale trdno podporo UNRWA-ju. "UNRWA je življenjska nit za palestinske begunce in hrbtenice humanitarnega odziva v Gazi. Postala je dejavnik regionalne stabilnosti," je med drugim dejala namestnica slovenskega veleposlanika Ondina Blokar Drobič. Spomnila je, da je Slovenija že oktobra lani obsodila potrditev izraelskega zakona, ki prinaša katastrofalne posledice.

Med drugim zato, ker spodkopava uresničevanje dogovora o premirju in obnovo Gaze ter ne ponuja nobene alternative. "Če UNRWA ne bo mogel opravljati svojega dela, bo moral Izrael zagotoviti vse storitve, ki jih zdaj zagotavlja UNRWA. Na žalost od izraelske vlade takšnih zagotovil nismo dobili," je dejala.

Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je menil, da se namerava Izrael z ukinitvijo UNRWA-ja v bistvu znebiti palestinskih beguncev, ki pa se medtem že vračajo na svoje uničene domove v Gazi.