Po sobotnem izteku prve faze prekinitve ognja sta Izrael in Hamas v sporu glede naslednje faze, saj želi Izrael podaljšanje prve, Hamas pa vztraja, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora, ki predvideva izpustitev preostalih izraelskih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze. Izrael zato od nedelje preprečuje vstop humanitarni pomoči v Gazo.

Netanjahu, ki je načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ameriškem prevzemu Gaze in odhodu njenega palestinskega prebivalstva iz nje pohvalil kot "pogumno vizijo", je pred poslanci dejal, da je "čas, da ljudem iz Gaze omogočimo svoboden odhod".

Zatrdil je, da Izrael dogovora o prekinitvi ognja ne krši. "Še vedno smo v dogovoru, ne kršimo ga in ne bomo se takoj vrnili v vojno," je dejal. Po njegovih besedah ima namreč Izrael pravico, da kadar koli po 42. dnevu veljave prekinitve ognja odstopi od dogovora in obnovi napade, če oceni, da pogovori nimajo smisla.

Po poročanju izraelskih medijev Netanjahu načrtuje izvajanje maksimalnega pritiska na Hamas, da bi privolil v podaljšanje prve faze prekinitve ognja pod izraelskimi pogoji. Želel naj bi jo podaljšati vsaj za en teden, do prihoda odposlanca ZDA za Bližnji vzhod Steva Witkoffa v regijo. Zdaj pa čaka, ali bodo pri prepričevanju Hamasa uspešni posredniki, če ne, pa bi razmislil o nadaljevanju vojne, je izraelska javna televizija Kan poročala ob navedbi virov blizu premierju.

Izredna seja, na kateri naj bi poslanci govorili tudi o ustanovitvi državne preiskovalne komisije napada na Izrael 7. oktobra 2023, se je sicer začela burno. Ker varnostniki sprva več deset svojcem izraelskih ujetnikov niso dovolili na galerijo, so skušali do galerije priti mimo njih po stopnicah, s katerih so jih s silo potisnili nazaj. Prišlo je do prerivanja, pri tem sta bila ranjena najmanj dva človeka.

Na koncu so svojcem dovolili na galerijo. Nekateri so Netanjahuju med njegovim govorom obrnili hrbet, saj nasprotuje ustanovitvi komisije.

Kritiki premierja obtožujejo, da zaradi ohranitve oblasti ni prevzel osebne odgovornosti za napake med napadom Hamasa na Izrael.

Prva faza prekinitve ognja je začela veljati 19. januarja, iztekla pa se je v nedeljo. Sledila naj bi druga faza, a so se pogajanja zanjo šele začela. Druga faza prekinitve ognja naj bi vodila v trajno premirje in izpustitev vseh preostalih ujetnikov ter umik izraelske vojske iz Gaze.
V Gazi naj bi bilo še 24 živih izraelskih ujetnikov, še 39 naj bi jih bilo mrtvih.

V tretji fazi naj bi vrnili vsa trupla ujetnikov, začela naj bi se tudi obnova porušene Gaze, ki naj bi zaradi obsega uničenja, ki ga je povzročil Izrael, trajala več let. Hamas je sporočil, da ne bo privolil v podaljšanje prve faze dogovora brez zagotovil posrednikov, da bo dejansko prišlo do druge faze.

Kritike ustavitve pomoči

Po odločitvi Izraela, da ustavi dostavo humanitarne pomoči v Gazo, se vrstijo kritični odzivi in opozorila, da Izrael izvaja kolektivno kaznovanje vseh prebivalcev okupiranega območja. Oxfam opozarja, da je ICJ Izraelu ukazal dobavo pomoči.

Izrael je v nedeljo ustavil dostavo pomoči v Gazo, dokler palestinsko gibanje Hamas ne sprejme predloga Izraela in ZDA o podaljšanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja. Hamas vztraja, da bi se morala začeti druga faza dogovora, potezo Izraela pa je obsodil kot "ceneno izsiljevanje" in "udarec" proti dogovoru o prekinitvi ognja.

Izraelski premier dejal, da je Izrael dobavo pomoči ustavil, ker da Hamas krade pomoč in preprečuje, da do nje pridejo ljudje v Gazi. Palestinsko gibanje je obtožil, da humanitarno pomoč uporablja za "financiranje svojega terorističnega stroja", poroča BBC.

Več arabskih držav je posvarilo, da izraelska prekinitev dobave pomoči pomeni kršitev dogovora o prekinitvi ognja.

Stradanje kot orožje

Savdska Arabija je sporočila, da je to oblika kolektivne kazni, Jordanija pa se boji, da izraelska odločitev prinaša tveganje za nove spopade. Katar je menil, da je to očitna kršitev dogovora o prekinitvi ognja med stranema. Pomen njegovega spoštovanja so poudarili tudi v Egiptu, ki je Izrael obtožil, da uporablja stradanje kot orožje zoper palestinsko ljudstvo.

Da je nujno ohraniti prekinitev ognja in dostavo humanitarne pomoči, je pozval tudi generalni sekretar Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca Jagan Chapagain.

Humanitarna organizacija Oxfam je posvarila, da je to oblika kolektivnega kaznovanja, ki ga prepoveduje mednarodno humanitarno pravo. Oxfam je pozval države, naj takoj pritisnejo na Izrael, in opozoril, da je Meddržavno sodišče Izraelu ukazalo zagotovitev dobave pomoči Gazi.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v nedeljo pozval k takojšni obnovi dobave humanitarne pomoči v Gazi. Obema stranema je dejal, naj preprečita vrnitev spopadov, palestinske skupine pa, naj osvobodijo vse ujetnike.

Vodja Urada ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči (Ocha) Thomas Fletcher je v zapisu na omrežju X zapisal: "Mednarodno humanitarno pravo je jasno: Mora nam biti omogočena dobava ključne pomoči za reševanje življenj".

Evropska unija je v nedeljo na drugi strani obsodila Hamas in njegovo zavrnitev podaljšanja prve faze sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi.

Nove žrtve napadov

V nedeljo so zdravstveni delavci sporočili, da so izraelske sile ubile štiri ljudi.

Palestinska tiskovna agencija Vafa poroča, da je izraelski helikopter izstrelil raketo blizu Han Junisa na jugu Gaze, pri tem pa je ranil tri ljudi. Izraelska vojska je streljala tudi na severu Gaze, vzhodno od Džabalije, poroča Vafa.

V središču mesta Rafa je izraelska vojska po poročanju Al Džazire ubila dva človeka.