Netanjahu je ponovil svojo že večkrat izrečeno obljubo, da bodo uničili Hamas, saj Izrael nima druge izbire, kot je uničenje palestinskega gibanja, ki vlada v Gazi in je 7. oktobra lani izvedlo napad na izraelsko ozemlje.

"Dan potem je dan po Hamasu. Celotnem Hamasu," je dejal izraelski premier na novinarski konferenci in dodal, da morajo Gazi vladati tisti, ki ne poučujejo terorizma, Izrael pa mora imeti možnost, da lahko na območju ukrepa v vsakem trenutku.

"Če bo Hamas preživel v Gazi, je le vprašanje časa do naslednjega pokola," je prepričan Netanjahu.

Po njegovih besedah je nadaljevanje vojaškega pritiska nujno potrebno, da bi dosegli izpustitev talcev. Obrnil se je tudi na svojce talcev in jim povedal, da so njihovi ljubljeni vseskozi v njegovih mislih.

Samo popolna zmaga bo omogočila ponovno varnost tako na severu kot na jugu Izraela, je zatrdil. Ob tem je pojasnil, da je treba najti rešitev tudi na severni meji Izraela, kjer se dogajajo napadi libanonskega gibanja Hezbolah, zaradi katerih so morali številni Izraelci zapustiti svoje domove.

Za pogajanja s Hamasom je dejal, da ne vodijo nikamor, pogoje prekinitve ognja pa je označil za bizarne.

Na Netanjahujeve izjave se je že odzval Hamas in sporočil, da zavrnitev predloga premirja pomeni, da namerava Izrael nadaljevati konflikt na Bližnjem vzhodu. "Gibanje je pripravljeno na vse možnosti," je za Reuters dejal Hamasov predstavnik Sami Abu Zuhri.

Egiptovski viri so za BBC povedali, da se bo nov krog pogajanj o premirju začel v četrtek v Kairu ob posredovanju Egipta in Katarja.

Blinken opozoril na retoriko predstavnikov izraelskih oblasti

Ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki je znova v Izraelu, je dejal, da Hamasov predlog ni imel možnosti za uspeh, vendar vseeno pušča odprt prostor za dosego sporazuma. Kot je dejal, je izraelskim sogovornikom povedal, je vsakodnevno število žrtev v Gazi še vedno preveliko.

Opozoril jih je tudi, da dehumanizacija, ki so jo doživeli 7. oktobra, ni izgovor za dehumanizacijo drugih. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad retoriko predstavnikov izraelskih oblasti, ki podpihujejo napetosti.

Za palestinsko avtonomno upravo, ki vlada na zasedenem Zahodnem bregu, je dejal, da bi se morala reformirati in revitalizirati. Ob tem se je zavzel za ohranitev funkcij Agencije ZN-a za palestinske begunce (UNRWA).

Dogovor o prekinitvi ognja je bil osrednja tema današnjega obiska Blinkna, ki je sicer v ponedeljek z obiskom Savdske Arabije začel že svojo peto turnejo po Bližnjem vzhodu, odkar je 7. oktobra izbruhnila vojna med Izraelom in Hamasom.

Do zdaj je obiskal Egipt in Katar, danes pa se je sešel še z Netanjahujem, izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom, obrambnim ministrom Joavom Galantom, načelnikom generalštaba izraelske vojske Herzijem Halevijem. V Ramali se je pred tem že srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Hamas predlagal premirje za 135 dni

Hamasov predlog za prekinitev ognja za 135 dni oz. štiri mesece in pol predvideva izpustitev vseh talcev v zameno za več palestinskih zapornikov. Izrael bi po drugi strani umaknil svoje sile iz Gaze in s Hamasom sklenil dogovor o koncu vojne.

Kot so pojasnili v Hamasu, je cilj njihovega predloga končati agresijo proti Palestincem, zagotoviti humanitarno pomoč, odpraviti obleganje Gaze in dokončati proces izmenjave zapornikov.

Prekinitev ognja bi potekala v treh fazah, od katerih bi vsaka trajala 45 dni. V prvi fazi bi Hamas izpustil vse zajete ženske, moške, mlajše od 19 let, ter starejše in bolne v zameno za izpustitev več palestinskih žensk in otrok iz izraelskih zaporov. Izrael bi prav tako moral umakniti svoje sile iz nekaterih predelov Gaze.

Druga faza bi se začela šele, ko bi obe strani sklenili "pogovore o pogojih, ki bi bili potrebni za končanje vojaških operacij in ponovno vzpostavitev miru". V tej fazi bi Hamas izpustil preostale talce, izraelske sile pa bi se v celoti umaknile iz Gaze. V tretji fazi bi si obe strani izmenjali še posmrtne ostanke žrtev.

Po navedbah vira blizu pogajanj o prekinitvi ognja naj predlog Hamasa ne bi zahteval takojšnje trajne prekinitve ognja, temveč bi se o koncu vojne morali obe strani dogovoriti, preden bi Hamas izpustil zadnjega talca. Za čas prekinitve ognja naj bi se tudi okrepila dobava humanitarne pomoči v Gazo.

Po poročanju izraelskega medija Times of Israel naj bi si Hamas prizadeval za izpustitev 1500 zapornikov, od katerih bi bila tretjina tistih, ki jih je Izrael obsodil na dosmrtno zaporno kazen.

Riad postavil pogoje Izraelu

Savdska Arabija ne bo vzpostavila diplomatskih odnosov z Izraelom, dokler ne bo priznana neodvisna palestinska država, je sporočilo zunanje ministrstvo te zalivske kraljevine. To sporočilo je Riad že prenesel tudi Washingtonu.

Savdska Arabija je "ameriški administraciji prenesla jasno stališče, da ne bo diplomatskih odnosov z Izraelom, če ne bo v okviru meja iz leta 1967 in Vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico priznana neodvisna palestinska država", je zapisal Riad v izjavi. Obenem so zahtevali ustavitev agresije v Gazi in umik izraelskih sil z obleganega ozemlja.

Savdska Arabija ni nikoli priznala Izraela in se tudi ni pridružila leta 2020 izpogajanemu dogovoru, v skladu s katerim so uradne odnose z Izraelom vzpostavili njeni zalivski sosedi Bahrajn in Združeni arabski emirati ter Maroko.

Pred tem je tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby novinarjem dejal, da se pogovori o normalizaciji odnosov med državama nadaljujejo in da je Washington prejel pozitiven odziv obeh strani.

Tudi ameriški zunanji minister, ki si na novi turneji v regiji prizadeva za prekinitev ognja v Gazi, je v torek dejal, da je savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman med njunim srečanjem izrazil interes za normalizacijo odnosov z Izraelom. Je pa tudi on postavil dva pogoja za to – konec konflikta v Gazi in jasna časovnica poti do vzpostavitve palestinske države.

Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna si že ves čas prizadeva za savdsko priznanje Izraela. Oktobra lani, pred izbruhom vojne, je Riad že postavil pogoje za vzpostavitev uradnih odnosov, nato pa je proces zastal.