V prvem nagovoru po sklenitvi dogovora o premirju je izraelski premier Benjamin Netanjahu poudaril, da si Izrael pridržuje pravico nadaljevati vojno v Gazi, če bo to potrebno. Dejal je, da je bilo premirje sklenjeno ob podpori ameriškega predsednika Joeja Bidna in novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, navaja BBC.

Obenem se je zavezal, da bo domov pripeljal vse izraelske talce, ki so v rokah Hamasa. Prvo fazo dogovora, ki se bo začela v nedeljo zjutraj, je Netanjahu označil za začasno premirje in dodal, da je Izrael od začetka vojne "spremenil obraz Bližnjega vzhoda".

Izraelska vojska pa je na predvečer začetka veljavnosti dogovora prebivalce Gaze posvarila, naj se ne približujejo točkam, kjer bodo ob prekinitvi ognja ostali izraelski vojaki.

Izraelska vlada potrdila dogovor o premirju

Izraelska vlada je po šesturnem zasedanju ponoči dogovor potrdila po večurni razpravi. "Vlada je odobrila okvir za vrnitev talcev. Začel bo veljati v nedeljo," so po potrditvi zgodaj zjutraj sporočili iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Po poročanju Reutersa je 24 ministrov Netanjahujeve koalicijske vlade glasovalo za dogovor, medtem ko jih je osem glasovalo proti.

Katarsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo premirje začelo veljati ob 8.30 po krajevnem času (ob 7.30 po slovenskem času).

Izrael čaka na seznam zapornikov

Izrael je medtem sporočil, da še vedno ni prejel seznama imen treh zapornikov, ki bodo izpuščeni jutri zjutraj. Glede na podpisani dogovor bi morali imena sporočiti 24 ur pred izmenjavo, kar je bilo ob 16.00 po krajevnem času.

Netanjahu je ob tem dejal, da Izrael ne bo mogel nadaljevati načrta, dokler ne prejme seznama talcev, ki bodo izpuščeni. "Izrael ne bo toleriral kršenja dogovora," je dodal. "Vsa odgovornost je na strani Hamasa."

Neznan je tudi natančen kraj izmenjave. Uradnik izraelske vojske je dejal, da so v ta namen vzpostavili tri sprejemne točke ob meji z Gazo.

Dogovor zajema tri faze

Dogovor so pogajalci Izraela in Hamasa ob posredovanju ZDA, Egipta in Katarja dosegli v sredo v Dohi. Po potrditvi izraelskega kabineta je glavni ameriški pogajalec Brett McGurk dejal, da zastavljena pot do premirja napreduje po načrtu.

Ob podpisu premirja se je tudi oglasil vodja Hezbolaha Naim Kasem, ki je Palestincem čestital za dosego premirja v Gazi, in dodal, da so s tem pokazali svojo vztrajnost odpora.

Dogovor, ki so ga pogajalci Izraela in Hamasa ob posredovanju ZDA, Egipta in Katarja dosegli v sredo v Dohi, sicer zajema tri faze. V prvi, ki naj bi trajala šest tednov, naj bi palestinsko islamistično gibanje Hamas najprej izpustilo 33 od 98 preostalih izraelskih talcev, vključno z ženskami, otroki, moškimi, starejšimi od 50 let, ter bolnimi in ranjenimi. Izrael bo do konca prve faze izpustil vse palestinske ženske in otroke, mlajše od 19 let, ki so zaprti v izraelskih zaporih. Izraelsko ministrstvo za pravosodje je v petek že objavilo imena 95 palestinskih zapornikov, ki bodo izročeni v nedeljo.

V preostalih dveh fazah naj bi sledila izpustitev preostalih talcev in postopen umik izraelskih sil z naseljenih območij v Gazi.

Sorodna novica Izraelski varnostni kabinet potrdil dogovor o premirju. Ben-Gvir poslance pozval proti potrditvi.

Izrael napovedal izpustitev skoraj 1900 zapornikov

V zameno bo Izrael iz svojih zaporov izpustil 1890 Palestincev. Natančno število izpuščenih palestinskih zapornikov dneve ni bilo jasno, sprva je izraelsko ministrstvo za pravosodje objavilo, da načrtuje izpustitev 737 palestinskih zapornikov.

Prvi naj bi iz izraelskih zaporov prišli v nedeljo po 16.00 po tamkajšnjem času.

Izraelska vlada je že objavila seznam 95 palestinskih zapornikov, večinoma žensk, ki naj bi jih izpustili v zameno za izraelske talce v Gazi. Na njem je tudi Zakarija Zubeidi, nekdanji vodja vojaškega krila stranke Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Zubeidi je leta 2021 s petimi palestinskimi zaporniki pobegnil iz strogo varovanega zapora Gilboa. Po večdnevnem iskanju so izraelske oblasti pobegle zapornike ujele. Palestinci Zubeidija slavijo kot junaka.

Na prostost naj bi izpustili tudi levičarsko palestinsko političarko Halido Džarar, ki jo je Izrael večkrat aretiral in zaprl. Džarar je pomembna članica Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP), ki so jo Izrael, ZDA in EU uvrstili na seznam terorističnih organizacij. 60-letno političarko so prijeli konec decembra lani na Zahodnem bregu in je odtlej v priporu brez izdane obtožnice.

Dva vira blizu Hamasa sta za AFP potrdila, da bodo v prvi skupini izraelskih talcev, ki jih bodo v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja izpustili, tri izraelske vojakinje. Ker pa Hamas za pripadnika vojske šteje vsakega Izraelca, ki je opravil obvezno služenje vojaškega roka, bi se napoved lahko nanašala tudi na civiliste, zajete med napadom na Izrael 7. oktobra 2023.

Prva tri imena na seznamu 33 talcev, ki naj bi jih Hamas izpustil v prvi fazi, so sicer ženske, mlajše od 30 let, ki na dan Hamasovega napada niso opravljale vojaške službe.

Tiskovna predstavnica ministrstva za pravosodje je napovedala, da bo končno število zapornikov, ki bodo izpuščeni v prvi fazi, odvisno od števila živih talcev, ki jih bo Hamas izpustil iz ujetništva v Gazi.

V Egiptu napovedujejo dobavo humanitarne pomoči in goriva v Gazo

Ob začetku dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in gibanjem Hamas bo v nedeljo čez mejni prehod Rafa v Gazo začelo vstopati po 600 tovornjakov s humanitarno pomočjo dnevno, med katerimi bo 50 tovornjakov z gorivom, je danes dejal egiptovski zunanji minister Badr Abdelati. Kot je dodal, upajo, da jih bo 300 v nedeljo prispelo na sever Gaze.

Abdelati je dejal, da dogovor o prekinitvi ognja, pri katerem je Egipt posredoval skupaj z ZDA in Katarjem, predvideva "vstop 600 tovornjakov dnevno na območje Gaze, vključno s 50 tovornjaki z gorivom".

Na egiptovski strani zaprtega mejnega prehoda Rafa se je že v vrsto postavilo več sto tovornjakov. Zaprt je od maja lani, ko so izraelske sile zasedle palestinsko stran prehoda, ki je bila dotlej glavna vstopna točka za dobavo humanitarne pomoči v oblegano enklavo.

Da se pripravljajo na odprtje prehoda Rafa, so egiptovski viri poročali že v sredo po sklenitvi dogovora.

Abdelati je danes pojasnil, da "upajo, da bo 300 tovornjakov odšlo na sever Gaze", kjer Palestinci prebivajo v razmerah, ki jih humanitarne organizacije opisujejo kot apokaliptične.
Uničena infrastruktura v Gazi bi, kot opozarjajo humanitarni delavci, lahko ovirala dobavo in razdeljevanje pomoči.

Do 1. decembra lani je bilo uničenih ali poškodovanih približno 70 odstotkov stavb, kažejo rezultati analize satelitskega centra ZN-a UNOSAT. To pomeni, da je bilo na enem od najgosteje naseljenih območij na svetu uničenih najmanj 170.000 stavb.

Prav tako so bili skoraj vsi od 2,4 milijona prebivalcev Gaze v času vojne od oktobra 2023 prisiljeni zapustiti svoje domove, številni celo večkrat.

Od srede ubitih 122 Palestincev

Kljub dogovoru o premirju so izraelska vojaška letala v Gazi nadaljevala intenzivne napade, poroča Reuters. Zdravstveni delavci v Gazi so sporočili, da je izraelski letalski napad zgodaj v soboto ubil pet ljudi v šotoru na območju Mavasi zahodno od Han Junisa na jugu Gaze. S tem se je število Palestincev, ubitih v izraelskem bombardiranju od objave dogovora v sredo, povzpelo na 122.

Skupno je bilo od 7. oktobra 2023, ko je Izrael ofenzivo sprožil kot odziv na smrtonosni napad palestinskih borcev, po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi ubitih 46.876 ljudi, še več kot 110.000 pa ranjenih. Številke mrtvih so verjetno še bistveno višje, saj so številni še pogrešani.

Izraelska vojska sestrelila raketo iz Jemna

Izraelska vojska je po lastnih navedbah v soboto sestrelila raketo iz Jemna, potem ko so se v Tel Avivu in drugih delih države oglasile opozorilne sirene. Prva poročila ne navajajo žrtev ali materialne škode, ki bi nastala po sestrelitvi rakete, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Jemenski hutijevci so pozneje sporočili, da so izvedli posebno vojaško operacijo z balistično raketo, katere cilj je bilo obrambno ministrstvo v Tel Avivu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Jemenski hutijevci, ki delujejo s podporo Irana, od 7. oktobra 2023 občasno izstreljujejo rakete na Izrael v znak solidarnosti z obleganimi Palestinci v Gazi. Eden od zadnjih zračnih napadov, ki ga je Izrael prav tako prestregel, se je zgodil na začetku meseca.