Katarski premier Mohamed Al Tani je napovedal, da si bodo še naprej prizadevali za premirje, četudi je priznal, da so možnosti za to majhne.

Hamas je medtem posvaril, da talci, ki jih še zadržujejo, ne bodo ostali živi, če Izrael ne bo privolil v pogajanja. "Izraelski vojski je spodletelo tako na severu kot na jugu Gaze," je dejal predstavnik gibanja Abu Ubaida in dodal, da je sedemdnevno premirje dokazalo verodostojnost Hamasa. Po navedbah Izraela je v Gazi še 137 talcev, medtem ko aktivisti ocenjujejo, da je v izraelskih zaporih okoli 7000 Palestincev, med njimi številni otroci.

Izraelske sile so medtem civilistom ukazale evakuacijo iz mesta Han Junis, ki je s 620.000 prebivalci največje mesto na jugu Gaze in kamor se je od začetka izraelskih napadov oktobra zateklo več deset tisoč ljudi, ki so živeli na severu enklave. Bombe padajo tudi na mesto Rafa, ki je ob meji z Egiptom. Iz obeh mest poročajo o več deset smrtnih žrtvah.

Tiskovni predstavnik ministrstva za zdravje v Gazi Ašraf Al Kudra je po poročanju Al Džazire dejal, da spo v več bolnišnic v Gazi v zadnjih nekaj urah pripeljali najmanj 208 trupel ubitih Palestincev. V tem času je bilo ranjenih najmanj 416 ljudi, "večje število" žrtev pa ostaja pod ruševinami, izraelske sile pa reševalnim vozilom preprečujejo dostop do njih, je dejal.

Borrell: Katastrofalne razmere v Gazi

Razmere v Gazi so "katastrofalne, apokaliptične", uničenje pa je proporcionalno "še večje" od tistega v Nemčiji v drugi svetovni vojni, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Medtem ko je obsodil Hamasov napad, je dejal, da meni, da je izraelska vojaška operacija nesorazmerna glede na število civilnih žrtev in škode na civilni infrastrukturi.

"Civilne žrtve predstavljajo med 60 in 70 odstotki vseh smrti", je dejal in dodal, da je razseljenih 85 odstotkov od 2,3 milijona prebivalcev Gaze.

MSF: Zdravstveni sistem je povsem propadel

Marie-Aure Perreaut iz humanitarne organizacije Zdravniki brez meja (MSF), ki se nahaja v bolnišnici Al Aksa v osrednji Gazi, je dejala, da so njihove storitve izjemno omejene.

"Zdravstveni sistem je v tem trenutku povsem propadel. Težko je, da vse oskrbujemo ob stalnem dotoku ranjenih ljudi," je dejala. Ob tem so žrtve napadov pogosto zdravstveni delavci, kar še dodatno otežuje delo.

Izraelski minister za obrambo Joav Galant je dejal, da Izrael nima za vedno ostati v Gazi in da je pripravljen na razpravo o tem, kdo naj nadzira to območje, dokler to ne bo skupina, ki bi bila sovražna do Izraela. Gaza je sicer pod izraelsko okupacijo od leta 1967, od leta 2007 pa tudi pod blokado, ki jo je Izrael po 7. oktobru povsem zaostril in spremenil v obleganje.

Izrael izvedel napade tudi na Libanon in Sirijo

Izraelske sile so napadle tudi "teroristične celice" v Libanonu, izvedle so tudi zračne napade v bližini sirskega glavnega mesta Damask. "Naša protiletalska obramba je nekaj raket sestrelila, druge pa so povzročile omejeno gmotno škodo," je o izraelskih napadih poročala sirska državna tiskovna agencija Sana.

Pri tem so bili v bližini Damaska ubiti štirje ljudje, dva borca libanonskega gibanja Hezbolah in dva Sirca, ki sta z gibanjem sodelovala, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Dodal je, da so bili trije drugi borci in trije civilisti ranjeni.

Izraelske sile nadaljujejo tudi racije na okupiranem Zahodnem bregu. Pridržale naj bi 28 ljudi, vključno z dvema ženskama. Med prijetimi so tudi mladoletniki. Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom so izraelske sile na Zahodnem bregu pridržale že 3760 Palestincev, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa.

Washington Post: Izrael uporabil ameriško strelivo z belim fosforjem

Ameriški časnik Washington Post je ugotovil, da je Izrael v oktobrskem napadu na Libanon, v katerem je bilo ranjenih najmanj devet civilistov, štirje domovi pa so bili uničeni, uporabil strelivo z belim fosforjem, ki so mu ga dobavile ZDA.

Časnik je opravil analizo ostankov 155-milimetrskega topniškega streliva v libanonski vasi Deira blizu meje z Izraelom.

Oznake na strelivu so enake tistim, ki jih uporablja ameriška vojska za kategorizacijo streliva, proizvedenega v ZDA. Gre za strelivo iz ameriških zveznih držav Louisiana in Arkansas iz let 1989 in 1992.

Druge oznake so skladne z oznakami za strelivo z belim fosforjem, pravijo strokovnjaki za orožje, ki jih navaja časnik.

Da je Izrael uporabil beli fosfor, je oktobra, kmalu po napadu, opozorila tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch.

WHO že sprejel resolucijo, Generalna skupščina ZN-a jo še bo

Generalna skupščina Združenih narodov bo na zahtevo Egipta in Mavretanije imela v torek izredno zasedanje, na katerem bodo članice razpravljale o razmerah v Gazi. Glasovali naj bi tudi o resoluciji z zahtevo po takojšnjem premirju v Gazi in takojšnji izpustitvi vseh talcev.

Medtem pa se vrstijo opozorila o tem, da je stanje v Gazi nepredstavljivo slabo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je vnovič opozorila na katastrofalne zdravstvene razmere v enklavi, njen izvršni odbor je sprejel resolucijo s pozivom k takojšnjemu, trajnemu in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v enklavo.

Kot je opozoril generalni sekretar WHO-ja Tedros Ghebreyesus, je zdravstveni sistem v Gazi "na kolenih in v razsulu" in izraelska dejanja "ustvarjajo idealne razmere za širjenje nalezljivih bolezni". Kot je dodal, brez prekinitve ognja ne bo miru, brez tega pa ne bo pomoči. Zato je pozval vse članice, predvsem najvplivnejše, da si prizadevajo za konec vojne. Pozval je tudi k izpustitvi izraelskih talcev in zaščiti zdravstvenih ustanov. Vse vpletene v konflikt je prosil še, da omogočijo neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo.

"Kot da se v 75 letih nismo ničesar naučili"

Humanitarna koordinatorka ZN-a Lynn Hastings je obsodila napade na človekove pravice tako nad Palestinci kot Izraelci in kritizirala "nesorazmeren odziv" izraelske vojske. "Zračnih napadov na civiliste in civilno infrastrukturo ni mogoče upravičiti. Prav tako ne obleganja, zaradi katerega je celotno prebivalstvo Gaze prikrajšano za hrano, vodo, zdravstveno oskrbo in higieno," je dejala.

V nedeljo je minilo 75 let od razglasitve Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki je določila, da je treba temeljne človekove pravice vsesplošno varovati. "Leta 2023 mi ne bi smelo biti treba dati takšne izjave. Zdi se, kot da se v zadnjih 75 letih nismo ničesar naučili," je še dodala.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je več zahodnih voditeljev obtožil dvoličnosti do Hamasa: "Ne morete po eni strani podpirati uničenja Hamasa, po drugi strani pa pritiskati na nas, naj končamo vojno, katere cilj je prav odstranitev Hamasa," je dejal po poročanju BBC-ja.

Presežen mejnik 18.000 palestinskih žrtev

Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo od začetka izraelskih napadov na Gazo po Hamasovem napadu na jugu Izraela 7. oktobra ubitih 18.205 ljudi, ranjenih pa 49.645. Samo v zadnjih 24 urah je bilo ubitih 297 ljudi, 550 ljudi pa je bilo poškodovanih.

Po podatkih Izraela pa je na njihovi strani v devetih tednih spopadov umrlo 1147 izraelskih državljanov, med njimi več kot 100 vojakov v kopenski invaziji v okupirani Gazi.

Splošne stavke v več arabskih državah

V več arabskih državah, med njimi v Libanonu in Jordaniji, danes v znak solidarnosti s Palestinci in z namenom doseganja prekinitve ognja v Gazi potekajo splošne stavke. Podjetja, šole in vladni uradi so v znak protesta proti vojni zaprti tudi na Zahodnem bregu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Amanu in več drugih jordanskih mestih so številne ulice danes puste. Na vratih zaprtih trgovin so izobešeni napisi, ki sporočajo, da zaposleni sodelujejo v stavki. V Libanonu so zaprte šole in vladne ustanove, stavki pa so se deloma pridružili tudi v Mavretaniji, kjer je ministrstvo za visoko šolstvo študentom preložilo vse današnje izpite in predavanja.

Podjetja, šole in vladni uradi so zaprti tudi na Zahodnem bregu, kjer naj bi se stavki pridružile še banke in podjetja za javni prevoz.

Splošna stavka sledi pozivom več palestinskih frakcij in aktivističnih skupin po svetovni stavki, cilj katere je prekinitev ognja v Gazi, ki je že več kot dva meseca tarča izraelske kopenske in letalske ofenzive. Gre za del svetovne kampanje, ki so se ji pridružili tudi ponekod v Turčiji in Bosni in Hercegovini, poroča izraelski časopis Haarec.