V zadnjih 24 urah je bilo v izraelskih napadih ubitih najmanj 41 Palestincev, potem ko je bilo samo v torkovih napadih po navedbah palestinskih zdravstvenih delavcev ubitih več kot 400 ljudi, od tega polovica otrok in žensk.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo od 7. oktobra 2023 v izraelskih napadih ubitih najmanj 50.021 Palestincev, ranjenih pa 113.247. To je groba ocena žrtev izraelskih napadov, saj so številni še vedno pokopani pod ruševinami uničenih zgradb.

Število uradno potrjenih žrtev, ki ne razlikuje med civilisti in borci, predstavlja približno 2,1 odstotka od 2,3 milijona prebivalcev palestinskega ozemlja ob Sredozemskem morju.

Ubit visoki predstavnik Hamasa

V izraelskem zračnem napadu na Han Junis na jugu Gaze je bil ubit politični voditelj Hamasa Salah Al Baradavil, medtem ko izraelska vojska krepi svoje operacije na palestinskem ozemlju.

Po poročanju medijev je bila v napadu ubita tudi žena Al Baradavila, ki je bil član političnega vodstva Hamasa. Palestinsko gibanje je sporočilo, da je molil skupaj s svojo ženo, ko je izraelska raketa zadela njihov šotor v Han Junisu.

"Njegova kri, kri njegove žene in mučenikov bo še naprej poganjala bitko za osvoboditev in neodvisnost. Zločinski sovražnik ne bo zlomil naše odločenosti in volje," je sporočil Hamas.

V torkovih izraelskih napadih sta bila ubita vodja Hamasove vlade Esam Adalis in vodja notranje varnosti Mahmud Abu Watfa, poleg še več drugih predstavnikov palestinskega gibanja. V tem tednu je bilo ubitih najmanj deset predstavnikov Hamasa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je večkrat dejal, da je glavni cilj vojne uničiti Hamas kot vojaško in vladno silo, cilj novih operacij v Gazi pa je po njegovih besedah prisiliti gibanje, da izpusti še preostale zajete Izraelce.

Sorodna novica Izraelsko vrhovno sodišče zadržalo razrešitev vodje Šin Beta

V Izraelu protesti zaradi ujetnikov in Netanjahujevih načrtov, da odstrani državnega tožilca

Po poročanju Reutersa so se protestniki že šestič odpravili na ulice Jeruzalema in Tel Aviva, v zadnjih dneh se jim je pridružilo več deset tisoč ljudi. Protestniki nasprotujejo načrtom Benjamina Netanjahuja, da odstavi generalnega državnega tožilca Galija Baharava Miara, ki naj bi bil pogosto v sporu s sedanjo vlado. Nezaupnica tožilcu sledi poskusu odstavitve Ronena Bara, vodje izraelske notranje obveščevalne službe Šin Bet pretekli teden. Njegovo razrešitev je v petek zadržalo vrhovno sodišče.

Ukrepi proti obema uradnikoma so sprožili obtožbe protestnikov in opozicije, da Netanjahujeva desničarska vlada spodkopava ključne državne institucije. Protestov se udeležujejo tudi družine in podporniki 59 ujetnikov, ki jih še vedno zadržujejo v Gazi, potem ko je Izrael znova začel napadati. "Premagali bomo to vlado, ker uničuje Izrael," je za Reuters dejal eden od protestnikov v Tel Avivu.

Prebivalci Gaze so se morali po dveh mesecih relativnega miru znova bežati in reševati svoja življenja, potem ko je Izrael odstopil od premirja, ki ga je s Hamasom sklenil 19. januarja, in je v torek sprožil novo vsesplošno zračno in kopensko akcijo v palestinski enklavi.

Izraelsko vojaško operacijo v Gazi je sprožil napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih približno 1200 ljudi, 251 pa jih je bilo zajetih. Izrael se je na napad 7. oktobra odzval z obsežno vojaško ofenzivo, ki je poleg 50.000 mrtvih povzročila ogromno uničenja domov in infrastrukture.

Proti Izraelu je na Meddržavnem sodišču (ICJ) Južna Afrika nedolgo po začetku napadov sprožila tožbo, v kateri je Izraelu očitala kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Dogajanje v Gazi so kot genocid označile tudi številne mednarodne človekoljubne organizacije in strokovnjaki Združenih narodov.