Poleg WFP-ja so zaskrbljenost zaradi kritičnih razmer v Gazi izrazile tudi številne mednarodne organizacije in več zahodnih vlad.

WFP, ki je eden glavnih dobaviteljev humanitarne pomoči v hrani v Gazi, je po lastnih navedbah dostavil še zadnje zaloge hrane v javne kuhinje na območju Gaze. Dodali so, da bo "v prihodnjih dneh v teh kuhinjah predvidoma popolnoma zmanjkalo hrane".

Svetovni program ZN-a za hrano je opozoril še, da je vseh 25 pekarn, ki jih je vzdrževal v Gazi, moralo konec marca prenehati delovati, saj je zmanjkalo pšenične moke in jedilnega olja.
"To je najdaljša blokada, s katero se je območje Gaze kdaj koli spopadlo, kar je še oslabilo že tako krhke prehranske sisteme," so sporočili.

Izrael medtem še naprej blokira dostave vse humanitarne pomoči in izvaja napade po celotni palestinski enklavi, kjer število smrtnih žrtev vsak dan narašča. Poleg izraelskega bombardiranja zdaj prebivalcem Gaze grozi smrt tudi zaradi stradanja.

Po 18 mesecih vojne so razmere v Gazi "verjetno najhujše doslej", je ta teden sporočil urad ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Izrael nepopustljiv

Vodje 12 večjih mednarodnih človekoljubnih organizacij, med njimi Oxfam in Save the Children, so prejšnji teden dejali, da "huda lakota ni le potencialna nevarnost, ampak že realnost" v skoraj vseh predelih Gaze.

Zunanji ministri Nemčije, Francije in Združenega kraljestva so ta teden v skupni izjavi pozvali k prekinitvi "nesprejemljive izraelske blokade" dostav humanitarne pomoči in opozorili na "akutno nevarnost lakote, epidemij in smrti" v palestinski enklavi. Pozivu se je pridružila tudi Slovenija.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je pred tem prejšnji teden dejal, da bo njegova država še naprej preprečevala dostave pomoči v Gazo. Blokada je po njegovem eden glavnih vzvodov pritiska, ki palestinskemu gibanju Hamas preprečuje, da bi humanitarno pomoč uporabljalo kot orodje za vpliv na prebivalstvo.