V novem izraelskem napadu v mestu Gaza so bile poleg tovornjakov s pomočjo uničene tudi okoliške stavbe, poroča Al Džazira. Poleg 24 smrtnih žrtev naj bi bilo več ljudi ranjenih.

To ni prvi primer namernega in neposrednega napada na tovornjake s humanitarno pomočjo in ljudi, ki so se zaradi vse bolj razširjene lakote na severu okupiranega območja v večjih skupinah zbrali okoli njih.

V takšnih napadih je bilo ubitih po več deset ljudi, največ pa 29. februarja. Takrat je izraelska vojska s streljanjem ubila najmanj 118 ljudi, več sto je bilo ranjenih.

V begunskem taborišču Džabalija je bil napaden in uničen center za razdeljevanje hrane.

V drugem izraelskem napadu na mesto Gaza je bilo po poročanju Al Džazire v stanovanjski hiši v središču mesta ubitih 15 ljudi, večinoma žensk in otrok. Trupla so ujeta pod ruševinami.

Tarča izraelskega napada je bilo tudi begunsko taborišče Nusejrat v osrednji Gazi, pri čemer je bilo ubitih 17 ljudi, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa. Napadena je bila trinadstropna stanovanjska stavba v taborišču.

WHO: Vse več otrok na robu smrti

Tiskovna predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije Margaret Harris je medtem opozorila, da je vse več otrok v Gazi "na robu smrti" zaradi akutne lakote.

Zdravniki in drugi zdravstveni delavci vse bolj opažajo učinke stradanja, je dejala. "Vidijo novorojenčke, ki umirajo preprosto zato, ker se rodijo s premajhno težo" je dejala Harris.

Dejala je tudi, da zdravstveni delavci obravnavajo vse več nevarno nedohranjenih nosečnic. Poudarila je, da je kriza lakote v Gazi izključno posledica vojne in "popolnoma umetno ustvarjena".

V bolnišnici v zadnjem dnevu domnevno ubitih 40 ljudi

Izraelska vojska je v večdnevni operaciji, ta še poteka, v največji bolnišnici v Gazi, Šifa, po lastnih navedbah do zdaj ubila najmanj 90 ljudi, od tega 40 v zadnjem dnevu, ki jih je označila za teroriste.

Obenem so aretirali in na zaslišanje v Izrael privedli še 160 ljudi, 300 pa so jih zaslišali v Gazi, so sporočili iz vojske.

Izraelska vojska je v ponedeljek znova vdrla v največjo bolnišnico v palestinski enklavi, kjer je po lastnih navedbah posredovala proti Hamasu. Do zdaj sta v operaciji umrla najmanj dva izraelska vojaka, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V skoraj pol leta trajajoči vojni v Gazi je do zdaj izraelska vojska ubila najmanj 31.923 Palestincev, od tega najmanj 104 v zadnjem dnevu, so sporočili z zdravstvenega ministrstva v Gazi. Ranjenih pa je bilo več kot 74.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sorodna novica Slovenija se kljub katastrofi v Gazi v odnosu do Izraela večinoma omejuje na pozive in pričakovanja

Kanada bo prenehala prodajati orožje Izraelu

Kanadska zunanja ministrica Mélanie Joly je v torek sporočila, da bo kanadska vlada ustavila prodajo orožja Izraelu. Odločitev sledi glasovanju v parlamentu o nezavezujoči resoluciji na to temo, ki ga je predlagala Nova demokratska stranka (NDP), poroča Guardian.

Ta stranka, ki podpira manjšinsko vlado premierja Justina Trudeauja, je izrazila nezadovoljstvo s po njihovem mnenju nezadostnim ukrepanjem vlade za zaščito civilistov v Gazi.

Resolucija je vlado pozvala, naj si prizadeva za ustanovitev države Palestine. Gre za kompromisni poziv, saj je NDP pred tem pozival vlado, naj prizna državo Palestino.

Proizraelska lobistična skupina Center za izraelske in judovske zadeve je resolucijo označila za "napačno in neiskreno" in dodala, da ne bo spodbudila miru.

Podrobnosti o prepovedi izvoza morajo sicer še doreči. Tako ni jasno, ali se napoved prekinitve izvoza orožja v Izrael nanaša tudi na že izdana dovoljenja za izvoz.

Ottawa je po napadu Hamasa na jugu Izraela 7. oktobra lani med drugim dobavila Izraelu zaščitno opremo, telekomunikacijsko opremo, strelno orožje in strelivo. V začetku januarja so nato začasno odvzeli dovoljenja za izvoz tega blaga.

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je sporočil, da je obžalovanja vredno, da je Kanada sprejela odločitev, ki spodkopava pravico Izraela do samoobrambe. Zagotovil je, da se bo Izrael še naprej boril, dokler ne bo Hamas uničen, talci pa na prostosti.

Galant prihodnji teden v Washington

Izraelski obrambni minister Joav Galant bo prihodnji teden obiskal Washington, je sporočila izraelska vlada. Minister bo ZDA obiskal v času, ko ta ključna zaveznica na Izrael javno pritiska, naj prekliče načrtovan kopenski vdor v Rafo na jugu Gaze.

Kabinet izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je predtem v torek napovedal obisk delegacije v Washingtonu na zahtevo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Osrednja tema pogovorov naj bi bila načrtovana ofenziva v Rafi, kamor se je pred spopadi zatekla večina prebivalstva Gaze.

V Rafi, ki leži tik ob meji z Egiptom, je trenutno okoli 1,5 milijona Palestincev, večinoma notranje razseljenih iz preostalih delov Gaze, ki so upali, da bodo tam našli zatočišče pred izraelskim bombardiranjem. Gre za zadnje mesto v Gazi, ki še ni bilo tarča izraelske kopenske ofenzive.

Iz kabineta izraelskega premierja so ta mesec sporočili, da je Netanjahu odobril načrt vojaške operacije v mestu. Podrobnosti in časovnega okvira niso podali, so pa zapisali, da je predvidena evakuacija prebivalcev, ki so v mestu našli zatočišče. Domnevno naj bi ljudi premestili na t. i. humanitarne otoke v osrednjem delu Gaze, pri čemer ni jasno, kako naj bi ti otoki delovali glede na vsesplošno uničenje območja.

Številne države in mednarodne organizacije opozarjajo, da bi kopenska invazija na Rafo privedla do še hujše humanitarne katastrofe. ZDA pa so prejšnji teden sporočile, da želijo videti načrt izraelske operacije v Rafi, in poudarile, da ne morejo podpreti nobenega načrta, ki ne bo vseboval verodostojnih predlogov za zaščito civilistov.

Demokrati v senatu za palestinsko državo

19 demokratskih senatorjev pod vodstvom Toma Carperja, dolgoletnega Bidnovega zaveznika iz njegove domače zvezne države Delaware, pa je predsedniku poslalo pismo, v katerem so zapisali, da je kriza na Bližnjem vzhodu "dosegla skrajno točko", ki da terja od ameriškega vodstva več kot zgolj "pomoč" pri izraelsko-palestinskih pogajanjih.

"Zato pozivamo Bidnovo administracijo, da nemudoma vzpostavi konkreten javen okvir, v katerem bi začrtali potrebne korake za ustanovitev palestinske države tako na Zahodnem bregu kot Gazi," so zapisali senatorji.

Kot so dodali, so "še posebej razočarani" nad Netanjahujevim zavračanjem vzpostavitve palestinske države.

Do pisma prihaja le nekaj dni potem, ko je vodja večine v ameriškem senatu, demokrat Chuck Schumer, pozval k novim volitvam v Izraelu in premierja Netanjahuja obtožil, da daje prednost lastnemu "političnemu preživetju" pred državo.