"Truplo Elada Kacirja, ki ga je po podatkih obveščevalcev v ujetništvu ubila teroristična organizacija Islamski džihad, je bilo ponoči rešeno iz Han Junisa in vrnjeno na ozemlje Izraela," je sporočila vojska.

Po navedbah vojske so palestinski borci Kacirja in njegovo mater zajeli 7. oktobra med napadom na kibuc Nir Oz. Mati je bila izpuščena med enotedensko prekinitvijo ognja novembra lani, ko sta si Izrael in palestinsko gibanje Hamas izmenjala ujetnike. Kacirjev oče pa je bil v napadu na kibuc ubit, je dodala vojska.

Hamas je med oktobrskim napadom na jugu Izraela zajel približno 250 talcev. V Gazi jih ostaja še približno 130, od tega naj bi jih bilo 30 mrtvih. Žrtev napada je bilo nekaj manj kot 1200.

Izraelska preiskava: Izraelski helikopter verjetno ubil talko

Medtem je izraelska preiskava pokazala, da je bila Efrat Kac, ki je bila zajeta v času Hamasovega napada 7. oktobra, "najverjetneje" ubita, ko je izraelski vojaški helikopter streljal na vozilo, v katerem je bila.

Kac, izraelska državljanka, in večina palestinskih borcev v vozilu so bili ubiti, ko je helikopter nanje streljal, je ugotovila preiskava izraelske vojske, poroča Al Džazira.

Poveljnik izraelskih zračnih sil Tomer Bar je dogodek označil za "tragičnega in nesrečnega".

Nadaljevanje bombardiranja Gaze

Iz Gaze poročajo o novih izraelskih topniških in zračnih napadih, predvsem na severni in osrednji del okupiranega območja. Na severu naj bi Izrael odprl kopenski prehod za dobavo pomoči, ni pa jasno, kako bo to potekalo v praksi med bombardiranjem, poroča Džazira.

Katarska televizija poroča, da so v zadnjih urah v Gazo videli vstopiti tri tovornjake s pomočjo. Spremljala so jih vozila ZN-a.

Ta količina pomoči je le delček tiste, ki je potrebna za zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev obleganega območja, ki se spoprijemajo z lakoto. Ljudje pričakujejo povečanje pomoči v prihodnjih dneh.

Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo do zdaj od 7. oktobra ubitih najmanj 33.137 ljudi, najmanj 75.815 je ranjenih. V zadnjih 24 urah je bilo ubitih 46 ljudi, 65 jih je bilo ranjenih.

Vsak dan v bolnišnico Aksa v osrednji Gazi pripeljejo desetine ranjenih, čeprav v bolnišnici ni več prostora. Zato nove ranjene nameščajo v šotorih pred poslopjem. Vodstvo bolnišnice opozarja na nehigienične razmere in pomanjkanje osnovnih potrebščin.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je razmere v Gazi označil za "popolnoma obupne", Izrael, ki Gazo oblega, pa je pozval k hitremu povečanju dobave pomoči.

Vodja humanitarne službe ZN-a vojno v Gazi označil za "izdajo človečnosti"

Izraelska vojna proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas v Gazi je prerasla v izdajo človečnosti, je v New Yorku opozoril vodja humanitarne službe ZN-a Martin Griffiths ter pozval k nujnemu ukrepanju za končanje vojne.

"Ta vojna vsak dan zahteva več civilnih žrtev. Vsako sekundo, ko se nadaljuje, seje semena za prihodnost, ki jo bo ta konflikt še bolj zatemnil," je dejal Griffiths, ki bo konec junija zaradi zdravstvenih razlogov zapustil svoj položaj.

Opozoril je na oviranje dostopa humanitarne pomoči v Gazo ter na lakoto, ki grozi številnim v enklavi. Posvaril je tudi pred zaostrovanjem konflikta v enklavi in dodal, da v njej ni več varnega kraja.

"Na današnji dan sem v mislih z družinami ubitih, ranjenih ali zajetih talcev in s tistimi, ki se spoprijemajo s posebnim trpljenjem, ker ne vedo za usodo svojih bližnjih," je še dejal na predvečer dneva, ko bo minilo šest mesecev od začetka vojne.

Izrael napadel jug Libanona

Izraelska vojska je izvedla zračni napad na mesto Arnun na jugu Libanona, od koder poročajo o žrtvah.

V zadnjih 24 urah naj bi bilo v izraelskih napadih ubitih najmanj sedem borcev libanonskih gibanj Hezbolah in Amal, poroča Al Džazira.

V Kairu znova pogajanja za prekinitev ognja

V Kairu bodo ta konec tedna potekala nova pogajanja za dosego prekinitve ognja in izpustitve talcev v Gazi. Svoje pogajalce tja pošiljajo tako ZDA kot Izrael, danes je tudi Hamas potrdil svoj prihod, predvidoma v nedeljo. Ob tem islamistično palestinsko gibanje vztraja pri svojih dozdajšnjih zahtevah.

"Hamas potrjuje svojo zavezanost stališčem, ki jih je predstavil 14. marca, in od teh stališč ne bomo odstopili," je sporočilo gibanje. Obenem so znova ponovili svoje zahteve. Te vključujejo "popolno prekinitev ognja, umik okupacijskih sil iz Gaze, vrnitev razseljenih na njihova območja prebivanja, svobodo gibanja za ljudi, omogočanje pomoči ter zavetišč zanje in resen dogovor o izmenjavi talcev".

Pogajalce ta konec tedna pričakujejo v Kairu, kjer naj bi ob znova poskusili doseči prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev.

Pred novim poskusom je ameriški predsednik Joe Biden strani pozval k takojšni ustavitvi sovražnosti. Pisal je voditeljem tako Egipta in Katarja, ki posredujejo v pogajanjih, in jih pozval, naj od Hamasa zagotovijo zavezo, da bo privolil v dogovor in ga tudi upošteval, ob sklicevanju na visokega predstavnika administracije poroča AFP.

Je pa Biden že v nedavnem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem tega pozval, naj svoje pogajalce v celoti pooblasti za dogovor.

Pogajanja sicer niso prinesla napredka od novembra, ko je bila en teden v veljavi edina prekinitev ognja, strani sta tudi izmenjali določeno število talcev za palestinske zapornike.

Kolumbija se želi pridružiti postopku proti Izraelu

Kolumbija je Meddržavno sodišče (ICJ) pozvala, naj ji omogoči pridružitev južnoafriški tožbi proti Izraelu v primeru obtožb o genocidu v Gazi. Sodišče je pozvala, naj zagotovi "varnost" in "obstoj palestinskega ljudstva".

Kolumbija si prizadeva v boju proti genocidu in zagotavljanju, da imajo Palestinci pravico do obstoja kot ljudstva, piše v dokumentu, ki ga je Kolumbija predala sodišču.

Končni cilj Kolumbije je zagotoviti čim večjo zaščito Palestincev v Gazi, predvsem žensk, otrok, starejših in ljudi s posebnimi potrebami, piše v pozivu.

ICJ, najvišje sodišče Združenih narodov, lahko državam omogoči, da posredujejo v primerih in predstavijo svoja stališča.

Več držav, tudi Irska, je napovedalo prošnjo za pridružitev omenjenemu postopku pred ICJ-jem, a do zdaj sta prošnjo za to oddali le Kolumbija in Nikaragva.

Slovenija se postopku zoper Izrael zaradi suma genocida na ICJ-ju ni pridružila. Na ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnili, da Južna Afrika Slovenije ni pozvala k intervenciji v postopku, poudarili pa so, da Slovenija "polno podpira delo ICJ-ja in njena podpora obravnavi primera ni vezana na pridružitev samemu postopku".

Al Džazira poroča, da poteza Kolumbije ni presenetljiva glede na izjave kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki je kot prvi južnoameriški predsednik govoril o genocidu in obsojal izraelska dejanja v Gazi.

Prejšnji teden so sodniki ICJ-ja Izraelu ukazali, da sprejme vse potrebne in učinkovite ukrepe za zagotovitev dobave hrane v Gazo. To območje pod izraelsko okupacijo od leta 1967 je namreč od oktobra lani pod strogim izraelskim obleganjem, zaradi česar primanjkuje hrane, vode, zdravil, goriva in ostalih potrebščin.

Že januarja pa je ICJ Izraelu ukazal, naj ne izvaja dejanj, ki bi spadala pod pristojnost konvencije o genocidu, in zagotovi, da njegova vojska ne izvaja genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.

Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi so izraelske sile do zdaj ubile najmanj 33.091 ljudi, večinoma žensk in otrok. Skoraj vsi prebivalci, ki jih je skupaj 2,3 milijona, so razseljeni.

Južna Afrika je tožbo zoper Izrael zaradi očitkov o genocidu v Gazi vložila decembra lani.