Neimenovani predstavnik šiitskega gibanja je za Reuters dejal, da so bile detonacije pozivnikov največji vdor, ki mu je bila skupina izpostavljena v zadnjem skoraj letu dni vojne z Izraelom. Detonacije pozivnikov so se zgodile v času naraščajočih napetosti med Hezbolahom in Izraelom, ki se od začetka vojne v Gazi lanskega oktobra medsebojno obstreljujeta.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v detonacijah pozivnikov ranjenih skoraj 3000 ljudi, od tega jih je 200 v kritičnem stanju, devet pa jih je umrlo. Med njimi naj bi bila osemletna deklica. Hezbolah je v izjavi potrdil smrt treh ljudi, med njimi dveh borcev in enega dekleta. Eden od ubitih borcev je bil sin poslanca v libanonskem parlamentu.

Število tako poškodovanih kot umrlih se iz ure v uro spreminja.

Pozivnike naj bi razneslo skoraj sočasno, čeprav so o nekaterih eksplozijah poročali tudi uro po prvih eksplozijah. Za zdaj še ni jasno, kako je razneslo naprave.

Reutersov novinar poroča o številnih reševalnih vozilih, ki so med vsesplošno paniko hitela skozi južna predmestja prestolnice Bejrut. Po besedah novinarja so nekatere poškodovane tudi z motorji prepeljali v bolnišnico, kjer so z okrvavljenimi rokami kričali od bolečin.

Naprave so eksplodirale tudi na jugu Libanona, ki velja za utrdbo pripadnikov Hezbolaha. Vodja javne bolnišnice Nabatieh na jugu države Hasan Vazni je za Reuters povedal, da se v njegovi ustanovi zdravi približno 40 ranjenih s poškodbami obraza, oči in okončin.

Libanonski center za krizne operacije, ki ga vodi ministrstvo za zdravje, je pozval vse zdravstvene delavce, naj se odpravijo v svoje bolnišnice, da bi pomagali pri spoprijemanju z ogromnim številom ranjencev, ki prihajajo v nujno oskrbo. Ob tem so zdravstvene delavce opozorili, naj ne uporabljajo pozivnikov.

Libanonski Rdeči križ je sporočil, da je bilo na pomoč pri evakuaciji ranjenih poslanih več kot 50 reševalnih vozil in 300 delavcev nujne medicinske pomoči.

V eksploziji pozivnika je bil lažje ranjen tudi iranski veleposlanik v Bejrutu Mojtaba Amani, je poročala iranska medijska agencija Mehr.

Kot poroča BBC, je bilo v eksplozijah pozivnikov poškodovanih tudi 14 ljudi v sosednji Siriji, v Damasku in njegovi okolici.

Trije varnostni viri so za Reuters povedali, da gre za najnovejši model pozivnikov, ki jih je Hezbolah prejel v zadnjih mesecih.

Gibanje je v izjavi odgovornost za eksplozije pripisalo Izraelu. "Izraelski sovražnik je v celoti odgovoren za to zločinsko agresijo," je zapisala skupina in Izraelu zagrozila, da bo za dejanje "prejel pravično kazen".

Eksplozije so bile po mnenju vira iz Hezbolaha posledica izraelskega vdora v njihove komunikacijske naprave.

Izraelska vojska ni komentirala poročanja o detonacijah pozivnikov v Libanonu.

Zaradi izraelskih vdorov v mobilne telefone prešli na pozivnike

Med Izraelom in libanonskim oboroženim gibanjem Hezbolah sicer že od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi, skoraj vsakodnevno poteka obstreljevanje, ki je v glavnem omejeno na območja blizu libanonsko-izraelske meje.

Hezbolah je namreč po lanskem vdoru palestinskih skupin na jugu Izraela, po katerem je ta sprožil obsežno bombardiranje Gaze, odprl novo fronto na severu Izraela. Zaradi stopnjevanja čezmejnih napadov je bilo veliko izraelskih skupnosti na severu evakuiranih.

Lina Khatib iz britanskega Chatam Housa je za BBC opozorila, da napad kaže, kako globoko se je Izrael infiltriral v komunikacijsko mrežo Hezbolaha. "Številni operativci Hezbolaha so prešli na uporabo pozivnikov, potem ko so mobilne telefone njihovih pripadnikov ogrozili izraelski vdori," je povedala.

Po njenih besedah je obseg zadnjega napada globoko ponižujoč za Hezbolah in kaže, kako ranljiva je varnost Hezbolaha pred sofisticirano vojaško tehnologijo.

ZDA z opozorilom Iranu

V Washingtonu so Iran pozvali, naj incidenta ne izkoristi za dodatno destabilizacijo regije. "Iran pozivamo, naj incidenta ne izkoristi za poskus vnašanja dodatne nestabilnosti in za dodatno povečanje napetosti v regiji," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller. Kot je dejal, Washington v dogodek ni bil vpleten in o njem ni bil vnaprej obveščen.

Novi cilji izraelske vojske

Predtem je ponoči izraelski varnostni kabinet razširil vojne cilje v Gazi in mednje vključil tudi vrnitev izraelskih prebivalcev na sever države ob meji z Libanonom.

"Politično-varnostni kabinet je danes zvečer posodobil cilje vojne, tako da vključujejo naslednji del: varno vrnitev prebivalcev severa na njihove domove," so ponoči sporočili iz urada premierja Benjamina Netanjahuja.

Dan prej je izraelski obrambni minister Joav Galant ameriškemu odposlancu Amosu Hochsteinu dejal, da je vojaško ukrepanje edini preostali način za zagotovitev varne vrnitve izraelskih prebivalcev nazaj na sever.

V prizadevanjih za sklenitev dogovora o prekinitvi ognja pa bo v regiji znova ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki bo od danes do četrtka vodil pogovore s predstavniki egiptovskih oblasti. Po poročanju medijev Blinken tokrat ne bo obiskal Izraela.

Egipt, ZDA in Katar posredujejo med Izraelom in Hamasom v posrednih pogajanjih o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev na območju Gaze. Pogajanja so trenutno zastala, a se ZDA po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva trudijo z novimi predlogi.