Resolucija je pozivala k takojšnji in trajni prekinitvi ognja, ki bi trajala približno šest tednov in bi zaščitila civiliste ter omogočila dostavo humanitarne pomoči.

Resolucija je predstavljala nadaljnjo zaostritev stališča Washingtona do Izraela. ZDA od začetka petmesečne vojne niso bile naklonjene k premirjem in so večkrat vložile veto na ukrepe, ki so vključevali pozive k takojšnji prekinitvi ognja.

Nad vetom Rusije in Kitajske je bila razočarana tudi Velika Britanija. Proti resoluciji je sicer glasovala Alžirija, Gvajana pa se je vzdržala.

"Večina večina tega sveta je glasovala za to resolucijo, vendar sta se Rusija in Kitajska žal odločili za veto," je dejala ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield.

"Bodimo iskreni – ob vsej ognjeviti retoriki vsi vemo, da Rusija in Kitajska na diplomatski ravni ne storita ničesar, kar bi pripomoglo k trajnemu miru ali pomembno prispevalo k prizadevanjem za humanitarni odziv," je dejala in oba veta označila za cinično potezo. Pred glasovanje je dejala, da bi bila "zgodovinska napaka", če svet ne bi sprejel resolucije.

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja je prav tako pred glasovanjem pozval države članice, naj ne glasujejo za resolucijo. Dejal je, da je resolucija "izredno spolitizirana" in da Izraelu daje zeleno luč, da izvede vojaško operacijo v Rafi, mestu na jugu Gaze, kamor se je pred izraelskimi napadi zatekla več kot polovica 2,3 milijona prebivalcev Gaze.

"S sprejetjem resolucije bi Izraelu pustili proste roke in Gazi bi grozilo uničenje, opustošenje in izgon," je dejal Nebenzja. Dodal je, da je več članic Varnostnega sveta ZN-a pripravilo alternativno resolucijo, ki jo je označil za uravnotežen dokument, in ni razloga, da je članice ne bi podprle.

Diplomatski vir je dejal, da bi lahko o resoluciji, ki jo je pripravilo 10 izvoljenih članov Varnostnega sveta pod okriljem Mozambika, glasovali že v petek popoldne.

Osnutek resolucije, ki ga je pridobil Reuters, zahteva takojšnjo prekinitev ognja za muslimanski sveti mesec ramazan, izpustitev vseh talcev in poudarja povečanje humanitarne pomoči v Gazo.

Kitajski veleposlanik pri ZN-u je dejal, da tudi Peking podpira alternativno resolucijo. Vendar je Linda Thomas-Greenfield dejala, da je ta ukrep pomanjkljiv.

"V sedanji obliki to besedilo ne podpira občutljive diplomacije na območju. Še huje, dejansko bi lahko Hamasu dalo izgovor, da odstopi od dogovora, ki je na mizi," je dejala.

Državni sekretar Antony Blinken je v četrtek dejal, da bi na pogovorih v Katarju še vedno lahko dosegli dogovor o izpustitvi 40 izraelskih talcev za več sto palestinskih zapornikov.

Washington doslej trikrat vložil veto

Kitajski veleposlanik pri ZN-u je besedilo, ki so ga predlagale ZDA, kritiziral, da je neuravnoteženo in da v njem ni izraženo nasprotovanje kakršni koli vojaški operaciji v Rafi, kar bi po njegovem mnenju imelo hude posledice.

"Ameriški osnutek postavlja pogoje za prekinitev ognja, kar ni nič drugega kot odobravanje nadaljnjih pobojev, to pa je nesprejemljivo," je po glasovanju dejal kitajski veleposlanik Džang Jun. Če bi ZDA resno mislile s prekinitvijo ognja, je dejal, ne bi vložile veta na prejšnje resolucije Varnostnega sveta.

Med vojno je Washington vložil veto na tri osnutke resolucij, od katerih sta dve zahtevali takojšnjo prekinitev ognja. ZDA so veto utemeljile s tem, da bi lahko takšno ukrepanje VS-ja ogrozilo pogajanje o prekinitvi ognja.

ZDA so tudi želele, da bi bila vsaka podpora premirju vezana na izpustitev talcev, ki jih Hamas zadržuje v Gazi. ZDA so se dvakrat tudi vzdržale glasovanja in omogočile, da je VS sprejel resolucije o povečanju pomoči in pozive k daljši ustavitvi spopadov.