Preostanek ameriških vojakov bo pomagal in svetoval iraškim varnostnim silam pri "izkoreninjenju ostankov" džihadistične skupine Islamska država, navaja BBC.

Ameriški vojaki zapuščajo Irak, kjer so prisotni od leta 2003. Leta 2011 so se že (delno) umaknili, a so se leta 2014 zaradi Islamske države znova vrnili. Foto: EPA
Ameriški vojaki zapuščajo Irak, kjer so prisotni od leta 2003. Leta 2011 so se že (delno) umaknili, a so se leta 2014 zaradi Islamske države znova vrnili. Foto: EPA

Prejšnji mesec je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da namerava iz Iraka takoj, ko bo mogoče, umakniti vse vojake in tako izpolniti predvolilno obljubo iz leta 2016, ko je napovedal, da bo končal vpletenost ZDA v "neskončne vojne".

Po likvidaciji Solejmanija povečanje napetosti
Napetosti med na eni strani ameriško vojsko ter iraško vlado, šiitskimi milicami in Iranom na drugi strani so se po ameriški likvidaciji vodje Iranske revolucionarne garde generala Kasema Solejmanija 3. januarja letos še povečale. Iraški parlament je po likvidaciji Solejmanija od vlade v Bagdadu celo zahteval, da odreče gostoljubje ameriškim vojakom, ker da so ZDA kršile suverenost Iraka. Iraška vlada zakona še ni implementirala.

Raketni napadi na ameriška oporišča
Na drugi strani so Američani iraške šiitske milice, ki jih podpira Iran, obtožile raketnih napadov na vojaške baze. Skupno je bilo namreč od oktobra 2019 na ameriška oporišča v Iraku izvedenih najmanj 25 raketnih napadov, v katerih je bilo izstreljenih 160 raket. Marca sta bila v napadu ubita dva ameriška in en britanski vojak.