"To je naredil Iran," je dejal ameriški predsednik Donald Trump v pogovoru za ameriško televizijo Fox, potem ko je ameriška vojska objavila posnetek, ki naj bi domnevno prikazoval pripadnike iranske garde na patruljnem čolnu, ki odstranjujejo neeksplodirano mino z boka japonskega naftnega tankerja, poškodovanega v četrtkovem napadu. "Veste, da to drži, saj ste videli čoln," je dodal. "Mislim, da ena od min ni eksplodirala in da je na njej 'podpisan' Iran," je dejal.

Pred obalo Omanskega zaliva sta bila v četrtek napadena dva tankerja, ki ju je zajel ogenj, posadki obeh ladij so morali evakuirati. Norveška pomorska agencija je potrdila, da so na krovu naftnega tankerja Front Altair, ki je v lasti norveškega ladjarja Frontline, odjeknile tri eksplozije. Napaden je bil tudi tanker Kokuka Courageous, ki ga upravlja japonsko podjetje in je tovoril metanol.

Trump je še ocenil, da je le malo možnosti, da bo Iran po napadih na tankerja v Omanskem zalivu uresničil grožnjo z zaprtjem Hormuške ožine, strateške energetske povezave, ki proizvajalke nafte v Perzijskem zalivu povezuje s ključnimi trgi v Aziji, Evropi in drugod. "Ne bodo je zaprli. Ne bo zaprta. Ne bo dolgo zaprta, in to vedo," je še dejal.

Iran zavrača obtožbe

Medtem ko Washington obtožuje Teheran, da izvaja sabotažo na tankerje na območju, Iran vsakršno vpletenost zanika. "Iran kategorično zavrača ameriške neutemeljene trditve glede incidentov s tankerji 13. junija in to najostreje obsoja," so sporočili iz iranske misije pri ZN-u. "Ameriška gospodarska vojna in terorizem nad iranskim ljudstvom kot tudi ogromna vojaška prisotnost v regiji so bili in so glavno gonilo nestabilnosti v širši regiji Perzijskega zaliva," so še poudarili Iranci in dodali, da so bili prav njihovi mornarji prvi, ki so priskočili na pomoč napadenima tankerjema.

Rohani: Prava grožnja so ZDA

Iranski predsednik Hasan Rohani je medtem na srečanju z novinarji dejal, da si Iran vojne ne želi, da pa je njegova država pripravljena "ostro" odgovoriti, če bo izzvana.

Rohani meni, da resnično grožnjo regionalni in globalni stabilnosti predstavljajo ZDA, ne pa Iran. "ZDA v zadnjih dveh letih kršijo in rušijo vse mednarodne strukture in pravila in izrabljajo svoje gospodarske, finančne in vojaške vire. Zdaj so začele s še bolj agresivnim pristopom, kar predstavlja resno grožnjo stabilnosti v regiji in svetu," je dejal.

Le nekaj ur pozneje je osrednje poveljstvo ZDA objavilo domnevni dokazni posnetek.

Napetosti med državama se stopnjujejo mesec dni po tem, ko so bili v Združenih arabskih emiratih v napadih poškodovani štirje tankerji. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, ZDA pa so prst usmerile v Iran, kar je ta zavrnil.

Po četrtkovem incidentu so cene nafte poskočile za štiri odstotke.

Mike Pompeo pohitel z obtožbo Irana

Medtem ko nekateri viri poročajo, da si ameriški predsednik Donald Trump kljub novim in novim sankcijam proti Iranu v resnici vojne z njim ne želi, so očitno številni v njegovi administraciji bolj zagreti. V prvi vrsti ameriški državni sekretar Mike Pompeo.

"ZDA ocenjujemo, da je za napada odgovorna islamska republika Iran," je dejal Pompeo na tiskovni konferenci. "Ta ocena temelji na podlagi obveščevalnih podatkov, vrste eksploziva, sofisticirane priprave napada, nedavnih podobnih iranskih napadov na ladje in dejstva, da na območju ne deluje nobena skupina, ki bi imela sredstva in znanje za napad take ravni."

Eksploziji v razmiku 48 minut sta prizadeli krova tankerjev, ki sta bila na poti iz Perzijskega zaliva in Hormuške ožine proti Indijskemu oceanu. Gre za strateško pomembno plovno pot za nafto iz Perzijskega zaliva.

Posadki sta goreči ladji zapustili, vseh 44 mornarjev pa so pobrale ladje v bližini.

Varnostni svet (še) ne vidi dokazov

Na temo incidenta v Omanskem zalivu se je zatem za zaprtimi vrati sešel tudi Varnostni svet Združenih narodov, a kot je sporočil kuvajtski veleposlanik pri ZN-u Mansur Al Otaibi, niso videli nobenih neposrednih dokazov za trditve ZDA.

Prav tako niso sprejeli nobenih ukrepov, je še povedal veleposlanik Kuvajta, ki zdaj predseduje temu najpomembnejšemu organu ZN-a, ki skrbi za mir in varnost v svetu.

Združeno kraljestvo "verjame ameriškim zaveznikom"

Kljub temu je ameriški predstavnik Jonathan Cohen pred mediji vztrajal, da je za incidente na območju lahko kriv zgolj Iran. "Nihče drug v regiji nima potrebnih virov ali zmogljivosti, da bi deloval tako natančno. Iran ima orožje, znanje in sposobnosti tajnih služb, da to izvede," je dejal.

Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je ameriške ocene o odgovornosti Irana podprl. Dejal je, da sicer tudi sami preučujejo, kaj se dogaja na območju, "a naše izhodišče je, da verjamemo ameriškim zaveznikom". Če bi se izkazalo, da je za temi napadi dejansko Iran, "bi bilo to zelo nespametno stopnjevanje napetosti, kar bi predstavljalo resnično grožnjo miru in stabilnosti v regiji", je še dodal.

EU napad še preučuje

Evropska unija medtem napad "še preučuje". "V tem trenutku preučujemo situacijo in zbiramo informacije," je dejal visoki predstavnik EU-ja. Na vprašanje, ali EU ne verjame ameriški razlagi incidenta, je odgovoril, da je to napačno sklepanje. "To pomeni, da preučujemo situacijo, ne da smo prepričani ali da nimamo tega prepričanja. To je kompleksna situacija. Potrebujemo vse potrebne informacije."

Tudi Norveška, iz katere prihaja eden od napadenih tankerjev, je prepričana, da je še prezgodaj za sklepanje, kdo je odgovoren za incident. V Pekingu so medtem pozvali k dialogu in pogovorom. To bi bilo tako v interesu držav v regiji in mednarodne skupnosti, je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Švang.

Združeni arabski emirati, kjer se je pred nekaj tedni zgodil podoben incident, so prav tako opozorili na nevarno zaostrovanje razmer.

Napetosti med ZDA in Iranom so se začele povečevati, ko je Trump odstopil od iranskega jedrskega sporazuma in začel znova uvajati sankcije proti Teheranu.