Po nedavnem napadu na oporišče v Jordaniji, v katerem so umrli trije ameriški vojaki, približno 40 pa je bilo ranjenih, so ZDA izvedle napade na več ciljev v Siriji in Iraku. Kot je v uradni izjavi potrdila ameriška vojska, so bili napadi "natančno ciljno usmerjeni" na skladišča orožja, operativne in vadbene centre ter logistične verige. Skupaj je bilo po njihovih besedah zadetih 85 različnih ciljev na sedmih lokacijah, štiri so v Siriji, tri pa v Iraku.

Ameriške sile so napadle položaje iranskih sil Kuds, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki deluje v tujini in močno vpliva na milice na Bližnjem vzhodu, ki uživajo njeno podporo, od Libanona do Iraka, Jemna in Sirije. V napadu so sodelovali tudi bombniki B-1, ki so poleteli iz ZDA.

"Naš odgovor se je začel. Nadaljeval se bo takrat in tam, kjer bomo mi želeli," je po napadu dejal Biden in nadaljeval, da "ZDA ne iščejo konflikta ne na Bližnjem vzhodu ne drugje po svetu". "A naj se vsi tisti, ki nas želijo raniti, zavedajo: če boste ranili Američana, se bomo odzvali," je še dejal ameriški predsednik. Kot navaja Reuters, je bil to prvi v nizu ameriških napadov, ki jih načrtuje Bidnova vlada, kar bo najverjetneje še zaostrilo že sicer napete razmere na Bližnjem vzhodu.

Uporabili več kot 125 izstrelkov

Ameriška vojska je v napadih uporabila več kot 125 natančnih izstrelkov, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Kot je dodal, so bili napadi uspešni.

"Pentagon (ameriško obrambno ministrstvo) je v zgodnji fazi ocenjevanja bojne škode, vendar verjamemo, da so bili napadi uspešni," je dejal Kirby, poroča ameriška televizija ABC. Pojasnil je, da so napadi trajali približno 30 minut.

Kirby je dejal, da so tarče izbrali tako, da se izognejo civilnim žrtvam, napadli pa so objekte, ki so povezani z napadi na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu. Dodal je, da so iraško vlado pred napadi o tem obvestili.

"Prvi indikatorji kažejo, da smo zadeli natančno to, kar smo hoteli zadeti, bilo pa je več sekundarnih eksplozij, povezanih s strelivom, ki je bilo na lokacijah," je povedal direktor štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil general Douglas Sims, poroča ABC.

Napade je potrdila tudi sirska državna televizija, ki je ob tem poročala, da je zaradi "ameriške agresije" v puščavskem območju države in v bližini meje z Irakom več mrtvih in ranjenih. Francoska tiskovna agencija AFP navaja poročilo Sirskega observatorija za človekove pravice, ki poroča, da je v napadih v Siriji umrlo najmanj 18 proiranskih borcev.

V napadih so bili ubiti "številni civilisti in vojaki, številni so ranjeni, povzročena je bila znatna škoda na javni in zasebni lastnini", je v izjavi zapisala sirska vojska. "Ameriške sile ne morejo nadaljevati okupacije delov sirskega ozemlja," so ob tem dodali, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Irak: To je kršitev iraške suverenosti

V Iraku je bilo ubitih 16 ljudi, vključno s civilisti, 25 je bilo ranjenih, je sporočil urad iraškega premierja Mohameda Šie Al Sudanija.

Napade so v uradu označili za "novo agresijo zoper suverenost Iraka", zanikali so tudi predhodno usklajenost z vlado v Bagdadu. Takšno trditev so označili za "laž".

Iraška vojska je sporočila, da so bili napadi izvedeni na iraški strani meje, in opozorila, da bi to lahko sprožilo nestabilnost v regiji. Tudi tiskovni predstavnik iraške vojske je ameriške napade označil za "kršitev iraške suverenosti", dodal je, da spodkopavajo iraško vlado in bi lahko imeli "za Irak in regijo hude posledice".

Napad so ameriške sile sprožile le nekaj ur po tem, ko je v letalski vojaški bazi v Delawaru pristalo letalo s posmrtnimi ostanki treh vojakov. Za napad na bazo v Jordaniji so ameriške oblasti obtožile milico Kataib Hezbolah, ki jo po njihovih navedbah oborožuje Iran. Skupina je v sredo sporočila, da bo prekinila napade proti ameriškim silam, da ne bi "osramotili iraške vlade".

Ameriška obveščevalna služba je ocenila, da je bil brezpilotni letalnik iranske izdelave, a je Iran medtem zanikal kakršno koli vlogo pri napadu na ameriško oporišče.

ZDA tokrat niso napadle tarč znotraj Irana. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je dejal, da je Biden ukazal dodatne ukrepe zoper iransko revolucionarno gardo in z njo povezane skupine. "To je začetek našega odziva," je dejal Austin.

Ameriško obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da si ne želijo vojne z Iranom in da menijo, da si je tudi Iran ne želi. Številni republikanci zahtevajo neposredne napade na Iran.

Teheran: Še ena strateška napaka ZDA

Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo ameriške napade kot "kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti" Iraka in Sirije. Tiskovni predstavnik ministrstva Naser Kanani je napade označil za "še eno avanturistično in strateško napako ZDA, ki bo povzročila le dodatne napetosti in nestabilnost v regiji".

Washington je že v četrtek napovedal, da namerava napasti cilje v Siriji in Iraku, vendar se bo izogibal napadom na ozemlju Irana. Iranski predsednik Ebrahim Raisi je v petkovem televizijskem nagovoru sporočil, da se bo Iran odzval na vsakršne grožnje. "Ne bomo začeli nobene vojne, a se bomo ostro odzvali na kakršno koli ustrahovanje," je dejal.

"Iranska vojska ni in nikoli ni bila grožnja nobeni državi. Nasprotno, zagotavlja varnost in države v regiji ji lahko zaupajo ter se zanesejo nanjo," je sklenil Raisi.

Reuters poroča, da iranski svetovalci pomagajo oboroženim skupinam v Iraku, kjer imajo ZDA okoli 2500 svojih vojakov, in Siriji, kjer je brez dovoljenja vlade v Damasku ali mandata Varnostnega sveta ZN-a 900 ameriških vojakov.

Bagdad in Washington sta se dogovorila o vzpostavitvi odbora za začetek pogovorov o prihodnosti vojaške koalicije pod vodstvom ZDA v Iraku, katerih cilj je postopen umik tujih enot iz te države.

Borell: Vsak napad prispeva k zaostritvi položaja

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je po napadih ZDA na cilje v Siriji in Iraku vse strani pozval k zadržanosti. "Vsi se morajo poskušati izogniti temu, da bi razmere eksplodirale," je Borrell pred neformalnim zasedanjem zunanjih ministrov v Bruslju odgovoril na vprašanje, ali bi morale ZDA nehati prispevati k zaostrovanju razmer v regiji.

Po srečanju pa je poudaril, da je bil odziv ZDA pričakovan, pri čemer pa vsak napad prispeva k zaostritvi položaja. "Ministri so izražali resno zaskrbljenost," je povedal.

EU bo po Borrellovih besedah skušal k preprečevanju zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu prispevati s pomorsko operacijo, namenjeno zagotavljanju varne plovbe v Rdečem morju, kjer hutijevci v znak podpore Palestincem napadajo tovorne ladje.

Ministri za zunanje zadeve so na neformalnem zasedanju v Bruslju govorili tudi o financiranju Agencije ZN-a za palestinske begunce (UNRWA), ki jo Izrael obtožuje vpletenosti v oktobrski napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje.

"UNRWA igra ključno vlogo pri zagotavljanju podpore palestinskim beguncem, in to ne samo v Gazi," je poudaril. Več sto tisoč palestinskih beguncev je tudi v Libanonu, Jordaniji in na Zahodnem bregu, je dejal Borrell in dodal, da UNRWA zagotavlja hrano za dva milijona ljudi.

Vodjo agencije Philippa Lazzarinija pa je povabil na zasedanje ministrov EU-ja, pristojnih za razvojno sodelovanje, ki bo 12. februarja.

Rusija želi sklic seje Varnostnega sveta ZN-a

Rusija je prav tako obsodila petkove ameriške raketne napade na proiranske cilje v Siriji in Iraku kot znak agresivne zunanje politike Washingtona in pozvala k sklicu izredne seje Varnostnega sveta ZN-ja, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Pravkar smo zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN-a o grožnji miru in varnosti, ki jo povzročajo ameriški napadi v Siriji in Iraku," je na družbenih omrežjih sporočil namestnik ruskega veleposlanika pri ZN-u Dimitrij Poljanski.

"Poskušamo doseči razpravo o nastalih razmerah v Varnostnem svetu ZN-a," pa je v Moskvi potrdila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. ZDA je obtožila, da uporabljajo zračne napade za namerno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Z zadnjimi napadi na objekte, ki pripadajo domnevno proiranskim skupinam v Iraku in Siriji, ZDA namerno poskušajo v konflikt pritegniti največje države v regiji," je dejala Zaharova. To povračilno dejanje je po njenih besedah napenjanje mišic, s katerimi želi administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna odvrniti pozornost od številnih zdrsov zunanje politike na začetku volilne kampanje.

ZDA sestrelile več brezpilotnih letal

Ameriške sile so v napadih na položaje hutijevcev v Jemnu v petek sestrelile osem brezpilotnih letal, še štiri pa so uničile na tleh, je v soboto sporočilo osrednje poveljstvo ZDA Centcom.

Eno brezpilotno letalo je v petek zjutraj nad Adenskim zalivom sestrelila ameriška vojaška ladja USS Carney. Še sedem so jih pozneje nad Rdečim morjem uničila ameriška vojaška letala, je danes na družbenem omrežju X sporočil Centcom.

Ameriške sile so po navedbah Centcoma v petek izvedle tudi napade na štiri brezpilotna letala na območjih Jemna, ki jih nadzorujejo hutijevci.

Kot so sporočili iz Centcoma, so ugotovili, da brezpilotna letala predstavljajo neposredno nevarnost za trgovske ladje in ladje ameriške mornarice v regiji, zato so jih v samoobrambi napadli in uničili.