Resolucija obsoja uporabo "prekomerne in nesorazmerne sile" izraelske vojske proti palestinskim civilistom in poziva k ukrepom za zaščito Palestincev v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu, poroča Al Džazira.

120 članic Združenih narodov, med njimi tudi Slovenija, je podprlo resolucijo, osem jih je bilo proti in 45 vzdržanih. Podobna resolucija je 1. junija v 15-članskem Varnostnem svetu ZN-a padla zaradi veta ZDA.

Tudi tokrat je ameriška veleposlanica Nikki Haley poskušala krivdo za nasilje pripisati palestinskemu gibanju Hamas. Pred glasovanjem o resoluciji je vložila amandma, ki obsoja nasilje Hamasa zaradi izstreljevanja raket na Izrael in podžiganja nasilja ter s tem ogrožanja življenj civilistov. Njen amandma je prav tako obsodil preusmerjanje virov v Gazi za gradnjo predorov, infiltracije v Izrael in opremljanje raket.

Ameriški amandma je podprlo 62 držav, med njimi tudi Slovenija. Proti jih je bilo 58, 42 držav se je vzdržalo. Predsednik Generalne skupščine ZN-a Miroslav Lajčak je presenečeno Američanko obvestil, da amandma ni uspel, saj je potrebna dvotretjinska večina. Haleyjeva se je pritožila in dobila podporo 66 držav (tudi Slovenije), vendar je ob 26 vzdržanih 72 držav predlog zavrnilo.

Smrtne žrtve: 129 proti 0
Nato je sledilo glasovanje o obsodbi izraelskega nasilja, v katerem je med protesti za pravico do vrnitve na nekdanja domovanja v današnjem Izraelu umrlo najmanj 129 ljudi, več deset tisoč je bilo ranjenih, tudi zato, ker je izraelska vojska uporabljala prave naboje. Na izraelski strani ni bilo smrtnih žrtev.

Nasilje je vrh doseglo 14. maja, ko je Izrael praznoval 70-letnico države, ZDA so veleposlaništvo iz Tel Aviva preselili v Jeruzalem, Palestinci pa so se spominjali nakbe oz. katastrofe, v kateri so Izraelci leta 1948 z domov izgnali oz. je z njih pobegnilo 750.000 Palestincev. V množičnih protestih Palestincev ob meji med Gazo in Izraelom na ta dan je izraelska vojska takrat ubila kar 60 civilistov, strelne rane pa je utrpelo več kot tisoč Palestincev.

"Potrebujemo zaščito naših civilistov," je pred glasovanjem zbrane nagovoril palestinski odposlanec pri ZN-u Riad Mansur. "Ob najnasilnejših zločinih in kršitvah človekovih pravic, ki se sistematično dogajajo našemu ljudstvu, ne moremo ostati tiho!" je dodal. Palestinska delegacija in večina drugih je ob razglasitvi izidov glasovanja zaploskala.

Predlogi za zaščito Palestincev
Neobvezujoča resolucija, ki obsoja čezmerno uporabo sile izraelske vojske in generalnemu sekretarju ZN-a Antoniu Guterresu nalaga, naj v 60 dneh predstavi predloge za mednarodni mehanizem zaščite palestinskih civilistov, bo imela podobne praktične posledice, kot če bi bila sprejeta v Varnostnem svetu ZN-a.

Resolucija poziva tudi h koncu izraelske zapore Gaze ter obsoja raketne napade iz Gaze na civilna območja v Izraelu, čeprav Hamasa ne omenja.

Haleyjeva in Netanjahu razočarana
Haleyjeva je izid glasovanja medtem označila za moralni bankrot, vendar izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da je njen amandma za obsodbo Hamasa dobil večino glasov, čeprav na koncu ni bil sprejet. "Več držav je bilo na pravi kot pa na napačni strani. Države so s svojimi glasovi priznale, da se lahko do miru pride le s priznanjem resnice, vključno z legitimnimi varnostnimi interesi Izraela in potrebo po koncu Hamasovega terorizma," je izjavila ameriška veleposlanica.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je zahvalil Haleyjevi, ki je resolucijo označila za "povsem pristransko", in za slabe razmere in smrtne žrtve na območju Gaze vnovič okrivil Hamas. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je pozdravil potrditev resolucije, ki jo je označil za "zmago za pravice Palestincev, pravičnost in mednarodno pravo".