Na prizadetih območjih reševalci bijejo bitko s časom, pri čemer iskalne in reševalne akcije ovira slabo vreme. Število žrtev bi se lahko še povečalo, saj naj bi bili številni ljudje ujeti v ruševinah stavb, ki so se zrušile po tresenju tal. Predvidevanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se gibljejo pri številu okoli 20.000 žrtev. Eden od predstavnikov Združenih narodov je izrazil skrb, da je med mrtvimi več tisoč otrok.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi utegnilo biti v potresu v Turčiji in Siriji prizadetih kar 23 milijonov ljudi, od tega okoli pet milijonov pripadnikov ranljivih skupin. Še posebej pereč je položaj na severu Sirije, opustošenem po desetletju vojne.

Prvi mož WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je sporočil, da organizacija na območje pošilja nujno pomoč, mobilizira izredne zaloge in je aktivirala svojo mrežo nujnih medicinskih ekip.

Na prizadeta območja prihajajo reševalci, gasilci in drugi strokovnjaki iz 70 držav po svetu. Slovenija je v Turčijo napotila strokovnjaka za oceno stanja in koordinacijo ter skupino vodnikov reševalnih psov.

Po zadnjih informacijah je potres, ki je jugovzhodni del Turčije in sever Sirije v noči na ponedeljek stresel z magnitudo 7,8, v Turčiji zahteval najmanj 5434 smrtnih žrtev, v Siriji pa najmanj 1800. Skupno je poškodovanih skoraj 30.000 ljudi, od tega po podatkih
turških oblasti več kot 26.000 v Turčiji.

"Najbolj boleči dnevi v zgodovini Turčije"

Turški predsednik je v desetih najbolj prizadetih mestih za tri mesece razglasil izredne razmere. Kot je še napovedal, nameravajo tiste, ki so ostali brez domov, začasno nastaniti v hotelih v turistični regiji Antalya.

"Odločili smo se razglasiti izredne razmere, da zagotovimo, da bo naše delo hitro opravljeno," je sporočil Erdogan in dodal, da bodo s pomočjo vrste izrednih ukrepov opustošena območja ob meji s Sirijo preplavili z več kot 50.000 humanitarnimi delavci in finančno pomočjo sto milijard turških lir (slabih pet milijard evrov).

Erdogan je zatrdil, da bodo vsi potrebni predsedniški in parlamentarni postopki, potrebni za razglasitev izrednih razmer, hitro končani. Po njegovih besedah Turčija preživlja "najbolj boleče dni v svoji zgodovini", prizadetih naj bi bilo okoli 13,5 milijona ljudi v desetih pokrajinah.

Oblasti v Ankari so medtem tarča vse ostrejših kritik, predvsem na družbenih omrežjih, ker naj bi se prepočasi odzvale na najhujši potres v Turčiji v skoraj stotih letih.

Reševalci so po navedbah turškega ministrstva za krizne situacije doslej izpod 4758 uničenih stavb, vključno s številnimi večnadstropnimi stanovanjskimi bloki, v katerih so ob prvem potresu spali prebivalci, rešili skoraj 8000 ljudi.

Tla se še vedno niso umirila, popotresni sunki se še nadaljujejo, zaradi česar so številni prestrašeni prebivalci noč preživeli na prostem. Okoli 5. ure zjutraj je osrednji del Turčije stresel močan sunek z magnitudo 5,6.

Stanje tako za tiste, ki čakajo na pomoč pod ruševinami, kot za tiste, ki so ostali brez strehe, še močno poslabšuje mraz – temperatura se je ponoči spustila pod ničlo.

"Sliši se jih, a nikogar ni na pomoč," je za Reuters povedal eden od prebivalcev v joku. "Katastrofa, katastrofa ... Moj bog ... Kličejo. Kričijo na pomoč, pa jih ne moremo rešiti. Kako jih bomo rešili? Od jutra ni nikogar."

EU poslal skoraj 1200 reševalcev

V okviru mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite je bilo za pomoč Turčiji doslej mobiliziranih 28 zdravstvenih ekip ter ekip za iskanje in reševanje, je na Twitterju sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Ekipe sestavlja 1185 reševalcev in 79 reševalnih psov.

Reševalci in reševalni psi prihajajo iz 21 evropskih držav, vključno s Črno goro in Albanijo, ki nista članici EU-ja, je zapisal Lenarčič in dodal, da je enajst ekip že prispelo v Turčijo, ter se 21 državam, med katerimi je tudi Sloveniji, zahvalil za hitre ponudbe.

Sorodna novica Ključen je čas: Skupina vodnikov reševalnih psov že na poti v Turčijo

V okviru evropskega mehanizma civilne zaščite za pomoč je v Turčijo že odpotoval slovenski strokovnjak, ki se bo po besedah poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana pridružil skupini strokovnjakov iz EU-ja, ki bo v Turčiji skrbela za koordinacijo evropske pomoči.

Slovenija je sicer v evropski mehanizem civilne zaščite prijavila tri strokovnjake za oceno stanja in koordinacijo. Preostala dva, ki nista odpotovala, sta na čakanju in bosta odpotovala, če se za to izkaže potreba.

Slovenija je kot pomoč ponudila tudi skupino za reševanje izpod ruševin. V njej je sedem vodnikov z reševalnimi psi in štirje spremljevalci.

Oteženo reševanje v Siriji

Reševalci na prizadetem območju na severu Sirije se spopadajo s težkimi razmerami in pomanjkanjem opreme, medtem ko iščejo preživele.

Na območju živi več milijonov zaradi državljanske vojne notranje razseljenih ljudi. Nadzor nad območjem je razdeljen med vladnimi silami, silami pod vodstvom Kurdov in drugimi uporniškimi skupinami, ki ostajajo v sporu.

Reševalci ocenjujejo, da je pod ruševinami še vedno pokopanih na stotine družin. Po navedbah enot civilne zaščite Bele čelade, ki so dejavne na območjih pod nadzorom upornikov, je iskanje ponoči potekalo zelo počasi zaradi neurja in pomanjkanja opreme. V tvitu so opozorili, da se "čas izteka", in pozvali humanitarne organizacije in mednarodne institucije, naj pomagajo.

Evropska komisija je sporočila, da je EU v Siriji v stiku s humanitarnimi partnerji in da financira organizacije, ki po potresih izvajajo iskalne in reševalne operacije na prizadetih območjih. Zagotavlja tudi vodo in sanitarno pomoč ter razdeljuje odeje in higienske pripomočke. Ocenjuje stopnjo škode in potrebe v Siriji, da bi prilagodila svoj odziv, so sporočili iz Bruslja.

Emma Forster, ki dela za Norveški begunski svet (NRC) in je v Damasku od septembra, je povedala, da je pri reševanju ključnega pomena hitra ocena položaja in kaj točno kdo najbolj potrebuje v danem trenutku.

Po potresu v Turčiji in Siriji je bila prioriteta poslati reševalne ekipe. "Ključno je dostaviti hrano, vodo in neke vrste zasilna zatočišča za ljudi. Kar je v Siriji trenutno še posebej težko, saj močno dežuje," je povedala za Euronews.

In medtem ko ima Turčija močno in sposobno enoto za odzivanje na naravne nesreče, ki jo pogosto pošiljajo tudi na druga prizorišča po svetu, so razmere južno čez mejo precej slabše.

"Pozitivna" stvar v državi, kjer še vedno divjajo oboroženi spopadi, je edino ta, da je na območju že vzpostavljena humanitarna mreža pod okriljem Združenih narodov.

To je bil najmočnejši potres v Turčiji po letu 1999, v katerem je umrlo več kot 17.000 ljudi.

Turčija sicer leži na enem najbolj potresno aktivnih območij na svetu. Ko je turško pokrajino Duzce leta 1999 prizadel potres z magnitudo 7,4, je umrlo več kot 17.000 ljudi.