Ganc, nekdanji izraelski obrambni minister, je po poročanju BBC-ja sporočil: "Svet mora vedeti in vodje Hamasa morajo vedeti – če do ramazana naši talci ne bodo doma, se bodo boji nadaljevali vsepovsod, kar vključuje tudi območje Rafe." Islamski mesec posta ramazan se bo letos začel 10. marca.

Ganz je dodal, da bo Izrael deloval "usklajeno in v dialogu z ameriškimi in egiptovskimi partnerji omogočil evakuacijo civilistov, da bi čim bolj zmanjšal število civilnih žrtev".

Izrael bo nadaljeval napade

Izrael namerava nadaljevati vojaške operacije v Gazi še od šest do osem tednov, saj se pripravlja na kopensko invazijo v najjužnejšem mestu v okupirani Gazi, Rafi, so povedali štirje izraelski uradniki, seznanjeni s strategijo.

Vojaški poveljniki verjamejo, da lahko v tem času močno prizadenejo zmogljivosti Hamasa in tako pripravijo teren za prehod na manj intenzivno fazo usmerjenih letalskih napadov in operacij posebnih enot, so povedali viri, ki so hoteli ostati anonimni.

Možnosti, da bo vlada premierja Benjamina Netanjahuja upoštevala mednarodne kritike in preklicala napad na Rafo, je malo, je dejal Avi Melamed, nekdanji izraelski obveščevalec in pogajalec v prvi in drugi palestinski intifadi (vstaji) v 80. letih in pred dvajsetimi leti.

"Rafa je zadnja Hamasova trdnjava in v Rafi so še vedno bataljoni, ki jih mora Izrael uničiti, da bi dosegel svoje cilje v vojni," je dejal.

Izraelski minister za obrambo Joav Galant je v petek sporočil, da izraelska vojska načrtuje operacije v Gazi, katerih tarča bodo Hamasovi borci, poveljniški centri in predori, vendar ni navedel časovnega okvira operacije. Poudaril je, da so bili sprejeti "izredni ukrepi", da bi se izognili civilnim žrtvam.

"V Gazi je bilo 24 regionalnih bataljonov, od katerih smo jih 18 uničili," je povedal v izjavi za javnost. "Zdaj je Rafa naslednje težišče Hamasa."

Ameriški predsednik Joe Biden je pretekli teden dvakrat poklical Netanjahuja in ga posvaril pred začetkom vojaške operacije v Rafi brez, kot je dejal, verodostojnega načrta za zagotovitev varnosti civilistov. Netanjahu je dejal, da bodo civilisti pred ofenzivo lahko zapustili vojno območje, čeprav je obljubil "popolno zmago".

Melamed je tudi dejal, da bi se izraelski napad na Rafo zavlekel le, če bi Hamas popustil v pogajanjih in predal vse ujetnike, ki jih je zajel 7. oktobra. "Tudi to bi le preložilo invazijo v Rafi, če predaje ne bi spremljali tudi demilitarizacija mesta in predaja Hamasovih bataljonov," je dodal.

Poziv zunanjih ministrov EU-ja

Medtem so zunanji ministri 26 držav članic EU-ja Izrael pozvali, naj ne izvede vojaške operacije v Rafi, in se zavzeli za humanitarni premor, ki bi privedel do trajnega premirja. S tem se po neuradnih informacijah ni strinjala zgolj Madžarska.

Kot je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, so ministri 26 članic ob robu današnjega zasedanja podprli njegovo petkovo izjavo, v kateri je izrazil zaskrbljenost zaradi izraelskih načrtov za kopensko operacijo v Rafi ob meji z Egiptom, kamor se je pred izraelskim bombardiranjem zateklo več kot 1,5 milijona Palestincev.

"Izraelsko vlado pozivamo, naj ne posreduje v Rafi, saj bi to še poslabšalo že tako katastrofalne humanitarne razmere ter preprečilo zagotavljanje nujno potrebnih storitev in humanitarne pomoči," je dejal.

Njegovi petkovi izjavi pa so ministri 26 članic v svoji današnji izjavi dodali poziv k takojšnjemu humanitarnemu premoru, ki bi vodil v trajno premirje, brezpogojno izpustitev talcev ter dobavo humanitarne pomoči, je dejal Borrell.

Fajon: Komisija naj prouči, ali Izrael spoštuje obveznosti

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob predčasnem odhodu z zasedanja podprla izjavo, pri čemer je izrazila upanje, da se bodo uskladili vsi ministri.

Prav tako je podprla poziv Španije in Irske Evropski komisiji, naj prouči, ali Izrael spoštuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic v okviru sporazuma o sodelovanju z EU-jem.

Borrell je po zasedanju pojasnil, da je pravno službo zaprosil za poročilo o tem, kako izvesti postopek, saj si Evropska komisija in Svet EU-ja delita pristojnosti. Pričakuje, da bodo ministri o pobudi razpravljali na zasedanju čez en mesec.

"Preselitev na sever ni mogoča"

Po navedbah dveh virov, ki nista želela biti imenovana, bi lahko prebivalce pred pošiljanjem na sever preiskali. Drugi vir je navedel, da bi Izrael severno od Rafe zgradil zasilni pomol, ki bi mednarodnim ladjam omogočil prihod po morju. Kljub temu so se viri strinjali, da množična preselitev oziroma vrnitev Palestincev na sever Gaze ni mogoča.

Washington dvomi, da se je Izrael pripravil na varno evakuacijo Palestincev, je dejalo več virov, ki so seznanjeni s pogovori med ameriško in izraelsko vlado. Biden je v petek dejal, da ne pričakuje skorajšnje "obsežne" izraelske kopenske ofenzive.

Poleg tega po Hamasovem mnenju popolna zmaga, ki jo obljublja Netanjahu, ne bo hitra ne lahka. Hamasov predstavnik v Katarju je dejal, da je po njihovih računih v štirih mesecih spopadov skupina izgubila 6000 borcev, kar je dvakrat manj, kot trdi Izrael.

Hamas je pripravljen na dolgo vojno, je dejal vir, ki je hotel ostati anonimen.

"Netanjahu je pred težkimi odločitvami, prav tako kot mi. Lahko zasede Gazo, a Hamas še vedno stoji in se bori. Ni dosegel svojih ciljev, da bi ga uničil," je dodal.

V Rafi ni prostora

Več kot 85 odstotkov od 2,3 milijona prebivalcev Gaze je ostalo brez strehe nad glavo. Večina razseljenih je poiskala zatočišče v Rafi, kjer je pred vojno živelo približno 300.000 ljudi.

"V Rafi ni prostora, tu je več kot milijon in pol ljudi. Ali svet to ve? Če bodo vstopili s tanki, se bo zgodil pokol," je dejal 55-letni Emad Džoudat, ki je na začetku vojne pobegnil iz mesta Gaze.

Egipt je zaprl svoje meje z enklavo, vendar kljub temu pripravlja območje na meji, kjer bi lahko sprejel Palestince, so povedali trije viri iz egiptovskih varnostnih sil, ki so hoteli ostati anonimni.

Egiptovska vlada je zanikala, da bi se pripravljala na sprejem palestinskih prebežnikov. Izraelski obrambni minister Galant je dejal, da Izrael ne namerava evakuirati palestinskih civilistov v Egipt. Tudi izraelska vojska ni pojasnila, kako bi znotraj enklave premestili več kot milijon ljudi.

Bolnišnica Naser prenehala delovati

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem sporočila, da je bolnišnica Naser v Han Junisu po izraelskem napadu prenehala delovati in da ji ni bilo dovoljeno vstopiti v poslopje bolnišnice.

Izraelska vojska je vstopila v poslopje, saj naj bi po podatkih njihovih obveščevalnih služb Hamas tam zadrževal talce. Vojska je operacijo opisala kot "natančno in omejeno" in obtožila Hamas, da "uporablja bolnišnice za terorizem".

V Gazi ubitih že več kot 29.000 ljudi

Zdravstveno ministrstvo v Gazi je sporočilo, da je bilo od 7. oktobra v napadih na Gazo ubitih 29.092 Palestincev in ranjenih 69.028. V preteklih 24 urah je bilo ubitih 107 ljudi in ranjenih 145, so še navedli.

Izrael napadel jug Libanona, 60 kilometrov od meje

Izraelska vojska je izvedla tudi najmanj dva zračna napada na mesto Gazije na jugu Libanona, v katerih je bilo ranjenih najmanj osem ljudi. Tarča napadov naj bi bilo skladišče orožja libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Merili smo na skladišča orožja Hezbolaha v bližini Sidona kot odgovor na eksplozijo sovražnikovega letalnika, katerega razbitine smo danes našli v bližini območja Tiberij. Na napade Hezbolaha bomo še naprej odločno odgovarjali," je sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske.

Napade na mesto Gazije, sicer le pet kilometrov od Sidona, je potrdila tudi libanonska tiskovna agencija NNA, ki je poročala, da so na kraj napada že prispeli reševalci.

Medtem ko je bila večina izmenjav ognja med Izraelom in Hezbolahom v zadnjih mesecih omejena na območja blizu meje, pa je Gazije od izraelske meje oddaljen približno 60 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V izraelskih napadih na Libanon je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih najmanj 269 ljudi, tako pripadnikov Hezbolaha kot civilistov. V Izraelu pa je bilo po podatkih izraelske vojske v napadih Hezbolaha ubitih 10 vojakov in šest civilistov. Zaradi napadov je v obeh državah svoje domove zapustilo več deset tisoč ljudi.