V finančnih krogih se je za skupino držav, ki imajo velike finančne težave, uveljavilo ime PIGS, predstavlja pa Portugalsko, Irsko, Grčijo in Španijo. Včasih države poimenujejo celo PIIGS, saj zraven štejejo še Italijo, ki je prav tako ena izmed držav, ki se ji lahko v prihodnosti pripeti bankrot. Skupni imenovalec vseh petih držav je naraščajoč proračunski primanjkljaj, združen s slabo gospodarsko rastjo, na Irskem in v Španiji pa je gospodarska kriza že povzročila tudi zlom nepremičninskega in gradbenega sektorja.

Portugalska:
Portugalska še zdaleč ni tako zadolžena kot Grčija, a je njeno gospodarstvo zelo podobno grškemu. Številna podjetja so zadolžena, proračunske težave pa grozijo plačilnim sposobnostim Portugalske. Portugalska vlada je poizkušala z izvajanjem velikega varčevalnega paketa, kar pa je sprožilo številne proteste po vsej državi.

V naslednjem letu naj bi se proračunski primanjkljaj Portugalske povečal za osem odstotkov BDP-ja, njihov javni dolg pa ostaja na približno 85 odstotkih. Uradni limit za javni dolg v Evropski uniji znaša 60 odstotkov BDP-ja, za proračunski primanjkljaj pa tri odstotke. Finančniki so prepričani, da bo Lizbona, da bo ostala nad vodo, letos potrebovala vsaj 20 milijard evrov pomoči, najbolje v obliki državnih vrednostnih papirjev.

Irska:
Prazni poslovni prostori, hiše na prodaj, prazna nakupovalne ulice - to so znaki, da je gospodarska kriza prizadela tudi Irsko. Vrednosti nepremičnin v nekaterih mestih so padle za polovico, številni ljudje, ki so najeli ogromna posojila po gospodarskem napredku v 90. letih prejšnjega stoletja, jih ne morejo več odplačevati.

Irska vlada se obupano trudi, da bi privarčevala nekaj denarja, a se je to izkazalo za težje, kot so si predstavljali. Država je radikalno zmanjšala javni sektor in malce omilila nevarnost, da bi se vladna posojila spremenila v neplačljive dolgove. Irski javni dolg znaša približno 82 odstotkov BDP-ja, kar je primerljivo s Portugalsko.

Italija:
Italijanski javni dolg je zrasel že na skrb vzbujajočih 117 odstotkov BDP-ja. Finančni trgi so se očitno navadili na te ravni, saj Italiji uspeva dokaj mirno voditi njene gospodarstvo, to pa zato, ker je državna industrija bolje strukturirana kot industrija nekaterih njenih južnoevropskih sosed. V letu 2010 naj bi italijansko gospodarstvo zraslo za 0,7 odstotka.

Španija:
Španska finančna ministrica Elena Salgado je postala poznana po mantri, ki jo ponavlja ob številnih priložnostih: "Mi nismo Grčija." In glede na številke, ima prav. Španski javni dolg znaša približno 66 odstotkov BDP-ja. Obresti, ki jih mora španska vlada plačevati za vladna posojila, so za zdaj še znosne, a se večajo.

Španska vlada, ki trenutno predseduje Evropski uniji, je sprejela varčevalne ukrepe, vredne 50 milijard evrov, da bi lahko tako nadzorovali vse večji primanjkljaj. Brezposelnost je dosegla že 20 odstotkov, špansko gospodarstvo, ki je četrto največje v Evropski uniji, pa letos še ne bo doseglo rasti, kot se bo to zgodilo v večini drugih evropskih držav, ki so že prišle iz krize. Kljub temu so finančni strokovnjaki prepričani, da je Madrid še vedno daleč od zloma.

Države zunaj evroobmočja:
Madžarska, Latvija in Romunija so že prejele finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, da bi se tako izognile bankrotu. Madžarska naj bi že leta 2008 prejela 20 milijard evrov pomoči, a se je pozneje zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov izkazalo, da jih potrebuje le devet. Latvija je od Mednarodnega denarnega sklada prejela 7,5 milijarde evrov pomoči, država, ki se spopada z naraščajočo brezposelnostjo, pa je zmanjšala plače javnih uslužbencev. Zaradi varčevalnih ukrepov je leta 2009 padla takratna vlada.

Romunija je od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke prejela 20 milijard evrov pomoči. IMF je svoje plačilo lani ustavil, saj Romunija ni izpolnjevala strogih zahtev sklada. Nova romunska vlada je obljubila, da bo spoštovala pravila in bo lahko znova prejela pomoč.

Islandija:
Novembra leta 2008 je bila Islandija na robu bankrota, saj se je zrušil njen bančni sistem in tako državo pahnil v gospodarsko krizo. Mednarodni denarni sklad je Islandiji namenil milijardo evrov in pol pomoči, še enkrat več pa so Islandiji ponudile Norveška in preostale nordijske države kot del multilateralnega kreditnega dogovora.

Velika Britanija:
Tudi Velika Britanija ima težave z izhodom iz recesije. Njen proračunski primanjkljaj je znašal 13 odstotkov BDP-ja (kar je enako kot grški), javni dolg pa je znašal približno 68 odstotkov BDP-ja. Vlada čaka na volitve, novo vlado in naslednje fiskalno leto, da bo sprejela nove varčevalne ukrepe, a če ne bo ukrepala hitro, se lahko zgodi, da se bo zadolženost močno povečala tudi v Veliki Britaniji.

Nemčija:
In kaj vse to pomeni za največje evropsko gospodarstvo? Nemški proračunski primanjkljaj je relativno majhen, saj znaša od tri do štiri odstotke BDP-ja. A tudi Nemčiji, ki je bila vsa leta steber Evropske unije, ne bo lahko, saj mora do konca leta 2013 na finančnih trgih zbrati 500 milijard evrov, skupni državni dolg pa je zrasel že na dva trilijona evrov.