Čeprav položaja v državi ni mogoče primerjati s prvimi desetimi leti po uvedbi pluralne demokracije, ki so jih zaznamovale nenehne stavke in politična nestabilnost, pa niti članstvo v EU-ju ni umirilo razmer. Pravzaprav se je izkazalo, da Bolgarija le stežka uresničuje prevzeta merila. Lani so članice EU-ja celo razmišljale, da bi državi zaradi neizpolnjevanja obvez in pomanjkljivega izvajanja reform zamrznile članstvo.
Posebej pereče je področje korupcije in organiziranega kriminala. Zaradi neučinkovitosti pri spopadanju s tem je EU julija 2008 Bolgariji zamrznil subvencije v višini 400 milijonov evrov, le dva meseca kasneje pa so jim za kazen črtali polovico razvojnih podpor.
Znova negotovost
Povsem nesporen je bil doslej samo izid volitev 2001, na katerih se je kot komet iz vesolja pojavil nekdanjii car Simeon Sakskoburgotski, zbral 42,7 % glasov in sestavil vlado iz vrst svoje stranke (Nacionalno gibanje Simeona II, NMS) in uglednih nestrankarskih strokovnjakov, katere cilj je bila včlanitev v EU in Nato.
Na volitvah pred 4 leti je največ glasov pripadlo Socialistični partiji premierja Staniševa, a premalo za večino. Koalicijo z drugouvrščeno stranko premierja Simeona (21,8 %) in turško stranko so sestavili šele po mučnih zapletih.
V nedeljo bo po anketah javnega mnenja izid tesen. Možnost relativne zmage pripisujejo novi desnosredinski stranki GERB (Državljani za evropski razvoj Bolgarije) župana Sofije Bojka Borisova, ki je nastala po razcepu stranke nekdanjega carja.
Vendar bi najbrž morala najti koalicijskega zaveznika, kar bi bila najverjetneje lahko stranka Simeona (zdaj Nacionalna stranka za stabilnost in razvoj). Uvrstitev ostankov nekdaj in le kratkočasno vladajoče stranke v parlament pa je celo pod vprašajem. Dobiti mora več kot 4 % glasov, kar pa ni zanesljivo, čeprav je na nedavnih volitvah v Evropski parlament zbrala skoraj 8 %.
Če bo šlo tesno (socialisti so po napovedih tesno za petami GERB-ja in bi utegnili najti tudi dovolj podpore pri Turkih), utegne odločiti o razmerju sil torej usoda nekdanjega carja.
Vsekakor je 72-letni Simeon II. prvi odstavljeni monarh v nekdanji komunistični vzhodni Evropi, ki se je vrnil na oblast, in to z volitvami za nameček. Bolgarom se je tedaj zdel kot odrešitelj, a jih je kmalu razočaral. Njegova liberalno navdihnjena vlada ni bila kos protislovnim interesom in raznolikim izzivom. Pri mnogih je odpor okrepila vrnitev leta 1947 podržavljenega carjevega imetja. V posest je dobil tri gradove in še štiri posestva v vrednosti 170 milijonov ameriških dolarjev, zahteva pa še druga, ki jih socialistični guverner Plovdiva noče vrniti. Bolgarija je, tudi zaradi gospodarske krize, spet precej nestabilna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje