Sirske vladne sile so davi znova napadle eno od središč upora proti režimu družine al Asad in stranki Baas. Po navedbah opozicijskih skupin je napad v Homsu terjal več žrtev. "Po poročilih različnih aktivističnih skupin je v bombardiranju, ki se je začelo ob 6. zjutraj, umrlo že 50 ljudi, večinoma civilistov," je za Reuters dejala predstavnica opozicijiskega Sirskega nacionalnega sveta Catherine al Talli.

Obstreljevanje Homsa ne pojenja
Vladne sile so Homs napadle že v soboto, tedaj pa naj bi bilo po navedbah sirske opozicije, ki govori o pokolu, ubitih okoli 230 ljudi. Mesto so napadali tudi v nedeljo, ko je bilo ubitih najmanj 23 civilistov. Iz Homsa tudi poročajo o siloviti eksploziji na glavnem naftovodu, ki vodi v mestno rafinerijo.

Arabske televizije so danes predvajale posnetke iz Homsa, na katerih je opaziti dim, ki se dviga nad porušenimi stavbami. Slišati je bilo tudi topniško in tankovsko obstreljevanje. O spopadih poročajo tudi iz mesta Zabadani, ki leži v bližini meje z Libanonom in je zadnjih nekaj tednov pod nadzorom uporniške Sirske svobodne armade.

Strah pred ponovitvijo libanonskega scenarija
Iz informacijsko izolirane države prihaja zelo malo verodostojnih podatkov, še najbolje so obveščeni v sosednjem Libanonu, kjer vodilni mediji zatrjujejo, da v Siriji že poteka državljanska vojna. "Zmaga ob vetu resolucije v Združenih narodih potiska Asada v vojno, ki je ne more dobiti," je ocena priznanega libanonskega novinarja Nabila Bumonsefa, ki izpostavlja težave tako v vojski kot v opozicijskem gibanju, kar bi ob heterogenosti sirskega prebivalstva, lahko pripeljalo do ponovitve dogodkov iz dolge in krvave libanonske državljanske vojne (1975-1990).

Rusija rešuje svoj vpliv na Sirijo?
Iz Moskve prihajajo informacije, da naj bi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki bo v torek obiskal Damask, svetoval al Asadu "nadzorovano uničenje" režima. Skupaj z Lavrovom bo v Sirijo odpotoval tudi vodja obveščevalne službe FSB Mihail Fradkov.

Rusija je dolgoletna zaveznica Sirije, kjer ima tudi strateško pomembno pomorsko bazo Tartus. Poznavalci odnosov med Damaskom in Moskva domnevajo, da se Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin zavedata, da v primeru nenadzorovanega kolapsa režima lahko Rusija izgubi edino pravo zaveznico na Bližnjem vzhodu. Zato naj bi Rusi skušali prepričati Bašarja al Asada in njegove sodelavce v sporazumen sestop z oblastmi, s čimer bi lahko ohranili vpliv tudi v "novi Siriji".

Kitajska brani vloženi veto
Uradni Peking je medtem obrazložil, zakaj je vložil veto ob sobotnem glasovanju o resoluciji, s katero bi pozvali sirskega predsednika Bašarja al Asada k odstopu. Predlog Maroka, ki je resolucijo vložil v imenu Arabske lige, podprle pa so ga vse zahodne sile, sta z vetom "minirali" Rusija in Kitajska.

Kitajski državni mediji povzemajo, da kitajsko vodstvo po vojnah in posegih zahodnih sil v Afganistanu, Iraku in Libiji ne verjamejo v pravilnost nasilnih sprememb režimov. "V Siriji Kitajska ne podpira nobene strani. Zavračamo obtožbe o favoriziranju ene strani. Države, ki so predložile osnutek resolucije, niso delovale v smislu enotnosti in usklajenosti Varnostnega sveta," je predstavnik zunanjega ministrstva Liu Vejmin ostal zvest diplomatskemu jeziku. Dodal je: "Kitajska nima nobenih sebičnih interesov pri vprašanju Sirije. Mi ne ščitimo nikogar. Mi podpiramo pravico v Siriji."

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v nedeljo izjavila, da so tiste države, ki so zavrnile resolucijo Arabske lige o Siriji, odgovorne za zaščito brutalnega režima v Damasku.