Tako je v poročilu Varnostnemu svetu Združenih narodov zapisal generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun. Globalna grožnja IS-ja ostaja velika in bo še večja, saj je v Siriji in Iraku med 30.000 in 38.000 tujih borcev, od katerih se bodo nekateri zagotovo vrnili domov.

Nizke cene nafte in zmanjšanje proizvodnje na ozemlju pod nadzorom teroristov so IS prisilile, da svojim borcem plačuje manj; v Raki naj bi jim plače znižali za kar 50 odstotkov.

IS je bil v zadnjih šestih mesecih vpleten v napade v 11 državah (Bangladeš, Belgija, Egipt, Francija, Nemčija, Indonezija, Libanon, Pakistan, Rusija, Turčija in ZDA), v katerih je bilo ubitih najmanj 500 ljudi. Sposobnost izvajanja zapletenih napadov v več valovih je skupina dokazala že z napadi v Franciji in Belgiji in z vedno večjo prisotnostjo v Libiji in celo v jugovzhodni Aziji.

Dostava humanitarne pomoči
Velika Britanija, ZDA in Francija pa so medtem ZN pozvale, naj začne s preleti letal v oblegana sirska mesta civilistom dostavljati humanitarno pomoč, saj da se vlada v Damasku ne drži dogovora, da bo s 1. junijem odobrila humanitarno pomoč.
V mesto Daraja blizu sirske prestolnice Damask, kjer živi okoli 4.000 ljudi, je tako v sredo prispela prva humanitarna pomoč od novembra leta 2012. V mesto so pod nadzorom upornikov pripeljali cepiva in zdravila, ne pa tudi hrane. Pred tem je Moskva sporočila, da v mestu velja 48-urna prekinitev spopadov zaradi dostave pomoči. Konvoj s humanitarno pomočjo je včeraj dosegel tudi predmestje Damaska.

Faludža: Civilisti živi ščit
V Iraku pa še vedno poteka boj iraške vojske za osvojitev Faludže, mesta v provinci Anbar, a je upor IS-ja hud. V več napadih je bilo ubitih 130 iraških vojakov, več tisoč civilistov pa jih je ujetih med skrajneži in iraško vojsko, poroča Al Džazira.

Operacija za zavzetje Faludže, ki leži 50 kilometrov od Bagdada, traja že več kot en teden. Vodja vojaške operacije, ki jo so sestavljajo vojaki, policija in enote šiitov ob podpori zahodne zračne koalicije, je dejal, da je napredek počasen tudi zato, ker IS pri obrambi uporablja civiliste za živi ščit, s čimer jim onemogoča odhod iz mesta - številne družine so ravno s tem namenom preselili v središče mesta.

V mestu naj bi bilo še okoli 50.000 ljudi, ki se soočajo s pomanjkanjem vode in hrane. Humanitarna pomoč v Faludžo ni prišla vse od septembra lani, zato prebivalci živijo v nevzdržnih razmerah, piti morajo umazano vodo iz reke Evfrat in jesti živalsko krmo.