Med upravičenci do povračila škode je okoli 100.000 ribičev, lokalnih prebivalcev in ljudi, ki so pomagali čistiti onesnaženo obalo in pri tem utrpeli poslabšanje zdravstvenega stanja.
Eksplozija, v kateri je umrlo 11 delavcev, je na naftni ploščadi Deepwater Horizon odjeknila 20. aprila. Naftna ploščad se je nato potopila, iz vrtine pa je začela bruhati nafta. Vrtino so uspešno zamašili septembra. V Mehiški zaliv pa je izteklo okoli pet milijonov skoraj 159-litrskih sodov nafte.

BP do zdaj plačal 7,8 milijarde dolarjev
7,8 milijarde dolarjev (5,8 milijarde evrov) bo BP izplačal iz svojega 20 milijard dolarjev (15 milijard evrov) vrednega rezervnega sklada, ki ga je odprl v ta namen. BP je do zdaj že plačal 7,5 milijarde dolarjev, ki so bili namenjeni za čiščenje morja in obale ter kot povračilo za povzročeno gospodarsko škodo lokalnim ribičem.

"Predlagana poravnava je velik napredek k rešitvi težav, ki so se pojavile zaradi izlitja nafte na ploščadi Deepwater Horizon, kot tudi k odpravi gospodarske in ekološke škode v Mehiškem zalivu," je dejal direktor BP-ja Bob Dudley, ki je ob tem dodal, da je BP že na samem začetku priznal svojo napako in v dveh letih naredil velik korak k izpolnitvi svojih dolžnosti do lokalnih prebivalcev.

Sodnik proces razdelil na tri faze
Sodni proces med BP-jem in odborom zasebnih tožnikov naj bi se uradno začel 5. marca, a ga je sodnik zaradi dogovorjene poravnave prestavil za nedoločen čas. Pred sodnikom Carlom Barbierjem, 67-letnim nekdanjim odvetnikom, strokovnjakom za pomorsko pravo, se je avgusta leta 2010 znašlo 72 milijonov dokumentov in 535 tožb, ki jih je vložilo 100.000 ribičev in drugih posameznikov ter podjetij, skupaj s tožbami zvezne vlade in držav ob Mehiškem zalivu.

Največji sodni proces zaradi onesnaženja z nafto v ameriški zgodovini je sodnik razdelil v tri faze. Prva se bo osredotočila na dogajanja pred eksplozijo naftne ploščadi Deepwater Horizon in naj bi se končala do konca maja. Druga faza bo obravnavala, kaj se je dogajalo med prizadevanji za zamašitev vrtine na dnu zaliva, in bo ugotavljala, koliko nafte se je dejansko izlilo. Tretja faza pa bo obravnavala čiščenje okolja in nastalo škodo.

BP želi odgovornost preložiti na ostala podjetja
Čeprav bi BP med sojenjem na pogajanjih lahko dosegel dogovor tudi z zvezno vlado, bo primer najverjetneje še vedno šel pred sodišče, saj poskuša britanski naftni velikan del odgovornosti za nesrečo preložiti tudi na ostala podjetja, ki so sodelovala na naftni ploščadi.
Poleg BP-ja, ki je imel v lasti 65 odstotkov naftne vrtine na dnu Mehiškega zaliva, se pred sodiščem zagovarjajo še podjetja Transocean, ki je bil lastnik naftne ploščadi, Halliburton, ki bi moral uspešno zabetonirati vrtino, Anadarko, ki je bil 25-odstotni lastnik vrtine, Moex, ki je imel desetodstotni delež, Cameron, ki je bil odgovoren za zajezitev izbruha, in M-I Swaco.

Za zaustavitev iztekanja nafte so v BP-ju potrebovali 85 dni, ameriški predsednik Barack Obama pa je nesrečo označil za "najhujšo naravno nesrečo, ki se je kadar koli zgodila v ZDA".