Od 30. aprila letos, ko se je zgodila nesreča na naftni ploščadi, je poginilo 425 želv. Vzrok pogina je bil ali sam naftni madež ali pa poskus odstranitve madeža, saj podjetje BP sežiga morje. Kazen za vsako ubito želvo, ki je zaščitena vrsta, znaša okoli 40.000 evrov.

"Njihovo dejanje je kriminalno in kruto ter zanj morajo odgovarjati," je dejala direktorica projekta za ohranitev morskih želv Sea Turtle Restoration Project v Mehiškem zalivu Carole Allen.

Čeprav so ta teden na obalah videli le eno samcato želvo, se okoljevarstveniki trudijo, da bi jih rešili čim več. A to je nevarno delo. "Ne moremo se kar peljati čez območje, ki je v plamenih, pri tem reševati želve in svoje življenje spraviti v nevarnost. Tako ne gre, zato pričakujemo, da nam bo BP dovolil dostop na območja za katera menimo, da je tam še nekaj želv," je dejala znanstvenica Blair Witherington, ki se ukvarja z morskimi želvami na floridskem inštitutu.

Okoljevarstveniki so tako že napovedali, da bodo pretekli dogodki močno vplivali na število preživelih želv. V Mehiškem zalivu živi pet ogroženih vrst želv, med njimi se najslabše piše želvi vrste Kemp's Ridley.

Ob lepem vremenu, ko v zalivu ne piha, BP izvaja več nadzorovanih požigov naftnih madežev. Ker želve pridejo po kisik na površino morja, tam vdihnejo polno strupov, če jih seveda prej ne zajame plamen, piše The Guardian.

A najhujše še pričakujejo, saj je v pesku ob Mehiškem zalivu zakopanih okoli 100.000 želvjih jajc iz katerih se bodo zvalile želvice, ki nemudoma zaplavajo proti morju. Okoljevarstveniki jih bodo zdaj poskušali izkopati in prepeljati na varnejše območje.