Brammertz je pohvalil nove napore hrvaške vlade pri iskanju izginulih topniških dnevnikov iz operacije Nevihta leta 1995. Tožilstvo že vse od leta 2007 zahteva od Hrvaške dokumente, ki naj bi se izgubili. Ravno nedostopnost nekaterih ključnih dokumentov, ki bi pojasnili dogajanje med operacijo "Oluja" v hrvaški Krajini, je glavni vzrok Brammertzove zaskrbljenosti glede Hrvaške, ki sicer primerno odgovarja na zahteve po sodelovanju.

Ključni dokument za generalski proces
V zadnje pol leta ni bilo nobenega vidnega napredka pri iskanju dokumentov, je pa hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor ustanovila medresorsko skupino, ki se je začela ukvarjati s tem vprašanjem. Topniški dnevniki so v poročilu haaškega tožilstva označeni kot ključni vojni dokumenti, ki jih potrebujejo na sojenju hrvaškim generalom Anti Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču.

Prijetje Mladića osnovna naloga Srbije
Boljše ocene je bila deležna Srbija, ki ji je 47-letni belgijski tožilec priznal napore pri lovu na preostale haaške begunce, izboljšalo se je tudi medsebojno sodelovanje na relaciji Haag-Beograd, pohvaljen so bili profesionalizem, učinkovitost in koordinacija srbskih služb. Vseeno je Brammertz izpostavil, da še najprej ostaja najkritičnejši vidik sodelovanja neujetje Ratka Mladića in Gorana Hadžića.

Glavni tožilec pri Srbiji sicer ni uporabil izraza polno sodelovanje, je pa prvič zapisal, da je zadovoljen s sodelovanjem Beograda, ki je Haagu omogočil hitrejši in učinkovitejši dostop do dokumentov in arhivov.