Ta se je, kot za RTV poroča Živa Emeršič, upočasnila predvsem zaradi evrske krize in visokih proizvodnih stroškov. Brazilija, ki sodi med nove gospodarske sile, ima še vedno sorazmerno visok indeks rasti, ki pa se je od lani občutno znižal, kar slabo vpliva na novi srednji razred.

Ta se utaplja v dolgovih, namesto da bi oživil opešano brazilsko gospodarstvo. Od leta 2003 je kar 40 milijonov Brazilcev prestopilo prag srednjega razreda in si kupilo avtomobil ali hladilnik - številni med njimi prvič v življenju. Nebrzdano trošenje je povzročilo epidemijo zadolženosti v času, ko brazilska ekonomija prvič po letih rekordne rasti in izvoza najbolj potrebuje domačega kupca.

"V zadnjih šestih letih smo našteli 35 milijonov novih potrošnikov. Povsem naravno je, da je prva posledica nakupovalna mrzlica, še posebej z vsemi temi pobudami, ki jih vlada ponuja, kot denimo davčne olajšave ipd. Začasna izguba je zato popolnoma pričakovana," razlaga Dorival Dourado, predsednik agencije za zaščito posojil Boa Vista.
Nevarna pot spodbujanja nakupovanja
Brazilska vlada zdaj skuša pognati zamrznjeni krog ponudbe in potrošnje z novimi olajšavami, ki pa jih ovirajo vedno višje bančne obresti.

"Številne družine so v hudih finančnih težavah in menim, da je čas, da potegnemo zavoro in vse skupaj še enkrat premislimo. Toda vlada želi nov krog velike potrošnje in spodbuja ljudi, naj le kupujejo, saj da je nakupovanje zelo koristno. Mislim, da je to zelo nevarna pot," pa pravi finančna svetovalka Maria Angela Nunes.

Dobra polovica Brazilcev danes sodi v srednji razred. Leta 2003, ko je prevzel oblast Lula da Silva, je bilo toliko Brazilcev revnih. Vlada zdajšnje predsednice Dilme Rousseff pa bo novi srednji razred ob napovedih komaj 2,5-odstotne ekonomske rasti le težko obvarovala pred bankrotom, zaključuje Emeršičeva.