Norveški desničarski skrajnež je ob prihodu na sodišče upošteval prošnjo in tokrat ni namenil desničarskega pozdrava. Sodišču je podrobno pojasnil svoje načrte in povedal, da je bil prvotni načrt napad na vladno četrt v norveški prestolnici, sedež laburistične stranke, tretja tarča pa bi lahko bila kraljeva palača.

O kraljevi palači je razmišljal, ker naj bi jo laburistična stranka uporabljala za državne obiske, pri tem pa mu je bilo pomembno, da kraljeva družina ne bi utrpela nobene škode.

"Sem zagovornik monarhije," je dejal množični morilec in povedal, da si je nato premislil glede kraljeve palače, saj je zgradba "veliko bolj zapletena, kot je mislil". Težave je imel tudi pri izdelavi več kot ene bombe, zaradi česar je moral izbrati med svojimi cilji.

Dodatno se je nato odločil za izvedbo pokola. "Najbolj privlačen cilj se mi je zdela mednarodna konferenca novinarjev Skup, zaradi časovne stiske tega napada leta 2011 nisem mogel organizirati," je dejal in dodal, da si je zato za naslednji najprimernejši cilj izbral poletni tabor podmladka laburistične stranke.

Navdih pri Al Kaidi
Prvotni cilj strelskega pohoda na otoku Utoya je bil ujeti in obglaviti nekdanjo norveško premierko Gro Harlem Brundtland, vse to pa je nameraval posneti in videoposnetek objaviti na spletu. Brundtlandova je poletni tabor na Utoyi v bližini Osla zapustila, še preden je Breivik 22. julija lani po eksploziji bombe v prestolnici prispel na otok.

Idejo za obglavljenje je Breivik dobil pri teroristični mreži Al Kaida in ob tem pripomnil, da je "obglavljenje tradicionalna evropska smrtna kazen". Sam je na otoku načrtoval, da bo ubil veliko več ljudi, kot jih je dejansko. V eksploziji avtomobila bombe v središču Osla je bilo ubitih osem ljudi, na otoku pa jih je Breivik nato ustrelil 69, večinoma mladih udeležencev tabora.

Sodišču je Breivik zaupal, da je pred napadom menil, da ima zelo majhne možnosti za pobeg iz prestolnice po eksploziji bombe. "Menil sem, da imam manj kot pet odstotkov možnosti, da preživim," je dejal in dodal, da je pričakoval svojo aretacijo pri poskusu odhoda iz Osla.

Računalniške igre za stimulacijo
Za napad se je začel pripravljati že leta 2006 in pričakoval je, da bo to "samomorilska" operacija. Med pripravami na napad je eno leto vsak dan po 16 ur igral računalniške igre, v tem času pa je prekinil vse socialne stike, da se je lahko v celoti posvetil pripravam na napad. "V resnici ne maram teh iger, vendar služijo kot dobra stimulacija za urjenje," je povedal.

Za napad se je uril tudi s pravim orožjem in zaradi tega večkrat sodeloval pri strelskem urjenju v nekem strelskem društvu. Razkril je še, da je svoje orožje, s katerim je moril na otoku, poimenoval z imeni iz nordijske mitologije. Polavtomatsko puško je tako poimenoval gungnir, kot se imenuje magična harpuna boga Odina, ki se vrne po vsakem metu, polavtomatska pištola pa je bila mjolner in je ime dobila po kladivu boga vojne Thora.