Dozdajšnji svetovalec predsednika Baracka Obame za boj proti terorizmu po napovedih ne bo imel takih težav s potrditvijo za prvega moža ameriške obveščevalne službe.

Nevarnost blokade Brennanove nominacije je že v sredo zvečer odpravil Obama, ko je v kongres poslal do takrat zaupno besedilo pravne utemeljitve uporabe brezpilotnih letal za pobijanje terorističnih osumljencev, med njimi tudi državljanov ZDA.

Kot je zatrdil Brennan, bi sam raje videl, da teroriste ujamejo žive za pridobivanje informacij, a če ni druge izbire, je uporaba brezpilotnih letal nujno potrebna. Zagotovil je, da ne gre za kaznovanje preteklih grehov teroristov, ampak le za preprečevanje novih napadov.

Zaslišanje so zaznamovali protestniki, ki so glasno izražali svoje nasprotovanje zunajsodnim napadom z brezpilotnimi letali. Predsednica odbora Dianne Feinsten je nato ukazala izpraznitev galerije za obiskovalce.

Eno izmed vprašanj članov odbora se je nanašalo tudi na uboje ameriških državljanov, kot je bil atentat na visokega pripadnika Al Kaide Anvarja Al Avlakija septembra leta 2011. Do zdaj so Američani z brezpilotnimi letali ubili najmanj tri ameriške državljane.

Brennan je dejal, da so posamezniki vstopili v organizacijo, ki je v vojni z ZDA, zato atentati na njih pomenijo reševanje življenj Američanov.

Sporna metoda za Brennana ni mučenje
Čeprav je za vodno deskanje dejal, da gre za obsojanja vredno dejanje, ki ga ne bi smeli več ponavljati, pa se je izogibal temu, da bi posebno metodo zasliševanja z navideznim utapljanjem označil za mučenje.

Za Brennanom je 25-letna kariera pri Cii, kjer je delal že tudi v času demokratskega predsednika Billa Clintona. Senatorji so ga spraševali, zakaj je leta 1998 nasprotoval napadu na voditelja Al Kaide Osamo bin Ladna, in to le nekaj mesecev pred bombnima napadoma Al Kaide na veleposlaništvi ZDA v Keniji in Tanzaniji. Brennan je odgovoril, da je nasprotoval zato, ker napad ni bil dobro pripravljen.

Brennanova prva priložnost, da pride na vrh Cie, leta 2009 je propadla prav zaradi vprašanj o njegovi vlogi pri snovanju posebnih zasliševalskih metod v času Busheve administracije.

Do zdaj je sicer trdil, da je vedno dvomil o učinkovitosti in upravičenost takšnih postopkov, in tudi v četrtek je dejal, da še vedno ne more dejati, ali so te metode prinesle kaj prida uporabnih informacij v vojni proti terorizmu.

Brennan je senatorjem med drugim obljubil, da jih bo bolje obveščal o delu Cie, prav tako je obljubil, da bo omejil paravojaške operacije. Na vprašanje o tem, kje vse po svetu Cia pobija ljudi, ni želel odgovoriti.

Odločno je zanikal, da bi kadar koli izdal kakršne koli informacije o tajnih operacijah. Večje napetosti med njim in senatorji ni bilo, tako da bo kmalu potrjen.